»Ljudje še ne poznajo dovolj vseh blagodejnih učinkov aronije«

Kaj narediti, če doma nimaš kmetije, imaš pa njivo, ki sameva? Približno s takšnim vprašanjem se je pred slabim desetletjem ukvarjal Jan Gortnar, doma iz Kožmanov pri Ajdovščini. »Razmišljal sem o dejavnosti, ki bi jo lahko razvil na tej površini, kot najbolj primerno pa sem videl jagodičevje, bolj rečeno aronijo,« se spominja. To so bili prve začetki danes že uveljavljene blagovne znamke Aron & Hazel. Aron je namreč - v angleškem jeziku - okrajšava za aronijo, Hazel pa za lešnike, ki jih je prav tako posadil.

Na vprašanje, zakaj se je odločil prav za aronijo, sogovornik odgovarja, da je bila aronija pred približno osmimi leti, ko so se začeli z njo ukvarjati, novost tako na slovenskem trgu in kot tudi v Vipavski dolini. »Aronija je brez dvoma nekaj posebnega, predvsem pa je to rastlina, ki ne potrebuje škropljenja oziroma obravnave s fitofarmacevtskimi sredstvi. To mi je bilo zelo pomembno,« svojo odločitev pojasnjuje Jan Gortnar. Približno v tem času so se začeli z aronijo ukvarjati na Slapu pri Vipavi, kasneje pa so površine z njo zasadili tudi v Lokavcu. Jan Gortnar je na njivi v bližini Kožmanov zasadil približno 500 sadik te vrste jagodičevja. »Z aronijo ni malo dela, saj je treba med drugim poskrbeti za košnjo in zalivanje oziroma namakalni sistem, da rastline ne prizadene suša. Poleg tega pri nas aronijo obiramo ročno, kar zahteva veliko dela. Če je takrat vroče, aronijo beremo zjutraj do enajste ure dopoldan in nato od šestih popoldan do noči. Letos nam je pri tem opravilu pomagala burja,« pove malo za šalo in precej zares. Ne preseneča, da ima njihov sok iz aronije na etiketi steklenice napisano, da je pridelan v burji.

Količinsko in kakovostno odlična letina

»Letos je bila letina odlična, tako količinsko kot kakovostno. Lani je bila veliko slabša,« priznava sogovornik. In od česa je pravzaprav odvisna letina aronije? »V največji meri jo določa oprašenost rastline. Pri tem velja izpostaviti, da aronija cveti zelo zgodaj, v aprilu oziroma maju. Poleg prisotnosti živali, ki jo oprašujejo, mora biti zagotovljena tudi zadostna količina vode čez vse leto. Sicer pa je treba spomladi tudi redčiti starejše poganjke, da jih ni preveč. Če zadostiš vsem omenjenim zahtevam, je aronija precej nezahtevna rastlina. Ni namreč občutljiva na mraz in nima težav z uspevanjem pri nas. Vse delo z njo zato opravim sam, včasih mi na pomoč priskočita oče in šestletni sin. Pri obiranju pa sodeluje celotna družina,« poudarja Jan Gortnar, ki se je o tej grmovnici izobraževal kar sam. »Največ informacij sem o aroniji prebral na internetu, veliko uporabnih stvari pa me je naučil tudi gospod iz sosednje Gorice, ki ima nasad tudi sam,« pravi. Kot dodaja, se je odločil, da bo proizvajal izključno sok iz aronije. »Nekaj časa nazaj sem poskusil tudi s čajem iz aronije, a se vse skupaj ni ravno obneslo, zato sem se osredotočil na sok. Sem pa naredil tudi nekaj žganja iz aronije, a je bolj za domače potrebe,« priznava. Ob vsem skupaj seveda ne gre spregledati dejstva, da je aronija najmočnejši rastlinski antioksidant, kar pomeni, da ima največjo zmožnost absorbcije prostih radikalov. Za nameček so zreli plodovi aronije prava zakladnica hranljivih in zdravilnih snovi. Vsebujejo namreč več mineralov, kot so kalij, kalcij, fosfor, magnezij, natrij, cink in železo. Zreli plodovi so tudi prava vitaminska bomba – vsebujejo veliko vitamina A, C, E, več vrst vitaminov B in zelo redek vitamin P, ki spodbuja pravilno delovanje in absorbcijo vitamina C.

Aronija upočasnjuje staranje in lahko deluje antikancerogeno

Tu pa se pozitivni učinki aronije še ne končajo. Kot pravi Jan Gortnar, Nacionalni center za biotehnološke informacije v ZDA (slednji spodbuja znanost in zdravje z zagotavljanjem dostopa do biomedicinskih in genomskih informacij ) navaja, da aronija pomaga regulirati krvni tlak in raven sladkorja v krvi, niža raven holesterola, blagodejno deluje na migrene in glavobole, veča odpornost telesa, ščiti pred nezaželenimi bakterijami, odlično uravnava prebavo, zmanjšuje želodčne krče, pomaga pri ranah na želodcu, viša raven železa v krvi, regulira in pospešuje delovanje hormonov ščitnice, vsebuje veliko vsebnost folne kisline, ki je primerna za nosečnice, je odlična za razstrupljanje, in izboljšuje vid. Aronija s svojimi antioksidanti tudi upočasnjuje procese staranja, polifenoli v aroniji pa imajo lahko tudi antikancerogeno delovanje. Pa Slovenci poznamo vse dobre lastnosti, ki jih premore ta rastlina? »Verjetno še ne dovolj, ker pri nas še ni toliko prisotna in poznana,« meni Jan Gortnar. S prodajo soka iz aronije kljub temu nima težav, saj ga v Vipavski dolini kupci že zelo dobro poznajo.

Poleg aronije tudi lešniki

Kot še poudarja, si je vedno želel, da nekaj ustvari, zato mu ni bilo nikoli žal, da se je začel ukvarjati z aronijo. »Pri tem je bilo seveda treba prehoditi določeno pot, preden sem svoj izdelek lahko prodal, a to pač velja za vsakogar, ki ponuja vino, sok ali kaj drugega,« pravi Jan Gortnar. Kot priznava, je delež ljudi vedno pripravljen odšteti kakšen evro več za kakovostno hrano in pijačo. »Naša aronija je pridelana ročno, sok pa je povsem ekološki, kar nekateri ljudje zelo cenijo,« ugotavlja. To, da je lahko sam razvil produkt, ki ga lahko ponudi tudi tržišču, mu daje veliko osebno zadovoljstvo. Svojega nasada aronije sicer v tem trenutku ne namerava večati, saj imajo sadike še nekaj prostora za rast, ker niso še v polni rodnosti. Poleg aronije je pred nekaj leti zasadil še nasad lešnikov s približno 150 sadikami. »To so relativno mlade rastline, tudi plodovi so že bili obrani, a prodajal jih doslej še nisem. Bomo videli, kakšne bodo količine lešnikov v prihodnjih letih. Od tega bodo odvisni tudi moji načrti, je pa res, da nekaj idej, kaj bi z njimi lahko počel, že imam,« pravi. In dodaja: »Obstajajo tudi druge ideje za nadaljnjo rast in razvoj, ki jih imam na področju svojega 'kmetijskega udejstvovanja', a v tem trenutku je o njih mogoče vseeno še nekoliko prezgodaj govoriti.«