Čebelarska tradicija preveva našo deželo, s čebelarstvom se ukvarja skoraj 5 oseb na 1000 prebivalcev, kar skupno nanese približno 10000 čebelarjev. Da čebelo – tega pomembnega opraševalca – cenimo, smo izkazali tudi s tem, da prav na pobudo Slovenije celoten svet 20. maja obeležuje svetovni dan čebel, prvič leta 2018. Slovenija je zagotovo dežela čebelarjev in čebelarstva.

Pred odkritjem sladkorja je med bilo edino sladilo, ki ga je poznal človek, cenjen je bil (in je še vedno) kot živilo s kopico koristnih učinkov za zdravje. Tako preprosto in popolnoma naravno živilo sestavljajo več vrst sladkorja, beljakovine, aminokisline, aromatične snovi, minerali v sledeh (železo, kalcij, fosfor, magnezij, silicij, natrij, kalij), v njem pa najdemo tudi nekaj vitamina B in C.

Zaradi fenolnih spojin in encimov med deluje protivnetno in protimikrobno, pokazalo se je, da deluje tudi protiglivično – zlasti kostanjev (toda pri tem ne moremo pričakovati čudežev). V našem prostoru poleg kostanjevega medu za najbolj učinkovitega velja še hojev med. Načeloma velja, da čim temnejši je, bolje je.

Vsebnost bioaktivnih spojin ugodno vpliva na delovanje človeškega organizma, ampak je to odvisno od vsakega posameznika. Med je v prvi vrsti še vedno živilo oz. sladilo, zaradi pomirjujočega učinka na kožo pa je nemalokrat tudi dodatek v kozmetični industriji. 

Med je v uporabi zlasti v zimskih mesecih, ko si ga radi dodamo v čaj, je pa dobrodošla »začimbica« tudi v drugih živilih in jedeh – od juh in kruha pa do sladic. Na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije nam ponujajo knjižico Jedi z medom od tu in tam, ki je dosegljiva na povezavi.

Slovenski med je v glavnem kakovosten že zaradi naravne danosti, saj vsebuje malo vode, zato si ga zagotovimo kar pri lokalnem čebelarju. V zadnjih dneh je v ospredje prišel lipov med Čebelarstva Lisjak z Vrtovč, saj je bil okronan za najboljši med v Sloveniji, Lisjakov akacijev med pa je prejel bronasto priznanje.