»Prav vsak izdelek Domačije Čilčevi je poseben in ima svojo zgodbo,« je prepričan Tom Ločniškar. »Mogoče ti je pri srcu proces, v katerem nastane, okus ali pa kaj tretjega,« pravi. Da so izdelki iz ekološke kmetije resnično kakovostni, potrjuje več nagrad v sklopu projekta Dobrote slovenskih kmetij: ovčji jogurt in kremni kozji sir sta tako že dve leti zapored dobila zlato priznanje z vsemi točkami. Sicer pa večino izdelkov z Domačije Čilčevi Borut Kokalj in Tom Ločniškar prodata doma. »Ljudem ni težko priti do sem. Nekaj je dostav stalnim strankam, potem je tu še manjša trgovinica v Ljubljani, dvakrat na mesec je organizirana dostava na Idrijsko in enkrat na mesec v Ljubljano, nekaj prodamo tudi preko spletnih portalov,« poudarjata sogovornika.

Ne predelujeta pa le mleka. Kar je presežkov v lastnem sadovnjaku in vrtu, predelata v izdelke, ki jih vkomponirata v delavnice spoznavanja sirov, za katere se je treba dogovoriti v naprej in so očitno nadvse priljubljene. »Če želiš preživeti, moraš na podeželju pokazati veliko inovativnosti. Naši izdelki morajo biti seveda drugačni, čeprav so že v sami osnovi drugačni od tistih, ki jih najdete v supermarketih. Drugačni sta že reja in predelava, drugačne so tudi količine, pa tudi precej več ročnega dela je. In ker je pri nas že kar nekaj manjših kmetij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, moraš po nečem izstopati, kar ni prav vedno lahko.

Sicer pa mora biti danes kmet tako kmet kot strokovnjak za marketing, odnose z javnostmi in prodajo, zraven pa mora poskrbeti še za doživetja na kmetiji. Gre za širok spekter profilov, za kar je treba vložiti precej časa in truda, da pridejo izdelki do ušes kupcev. Sploh če začneš iz nič. A ljudje danes iščejo prav izdelke s karakterjem in izdelke, ki so drugačni. Poleg tega zelo cenijo lokalne produkte, prav tako kot tudi produkte, ki imajo manjši odtis na okolje in ki prispevajo k varovanju okolja. Vse to pa so tiste stvari, ki delajo majhne kmetije inovativne in bolj sprejemljive za ta planet,« meni Borut Kokalj.

Besedilo: Katja Željan, Fotografije: arhiv Domačija Čilčevi