»V zadnjih šestih letih smo imeli le dve normalni letini.«

1. Obiskali ste Vipavsko dolino po pozebi. Kakšna so vaša opažanja?

Obiskal sem tri kmetije, kjer sem opazil izjemno prizadetost nasadov, tudi tistih na višini. Po moji oceni take pozebe v Vipavski dolini ne pomnimo, čeprav je res, da so te stalnica, saj se pojavljajo na nekaj let. No, v zadnjem času se vseeno zdi, da so te še bolj pogoste, saj smo jih imeli v letih 2016, 2017, 2020 in 2021. V zadnjih 6 letih smo tako imeli le dve normalni letini. Dejstvo je, da bomo morali zato začeti iskati rešitve. Te bi lahko šle v smeri oroševanja, ki bi v Vipavski dolini bilo učinkovito, ali pa bi poiskali vir toplote, ki bi moral biti za sadjarja ali vinarja finančno dosegljiv. Seveda je rešitev tudi v zavarovanju pridelka, vendar bi morali z zavarovalnico uskladiti program, ki bi bil zanje finančno vzdržen ter hkrati dostopen za zavarovanca. Tega nam doslej žal še ni uspelo doseči. Sam bi si kljub raznim težavam, s katerimi se zadnja leta soočamo sadjarji, želel več pridelovalcev sadja v naši dolini. Imeli bomo namakalni sistem Vogršček, v katerega vlagamo veliko sredstev, zato ga je potrebno osmisliti in razširiti obseg namakalnih površin. Želim si tudi, da bi se več mladih odločalo za ohranitev kmetij. S tem bi v dolini ohranili sadjarstvo in zelenjadarstvo, na obronkih in gričih pa bi se morali osredotočiti na vinogradništvo. Tako bi tudi ohranili kulturno krajino za bodoče rodove.

• Ali lahko pridelovalci pričakujejo na tem področju podporo s strani države?

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že takoj po pozebi na naslednji vladni seji o posledicah seznanilo vlado, ki se je odločila za pripravo pravne podlage za izvedbo pomoči najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom. Čeprav je o obsegu škode še težko govoriti, saj bo ta zaradi specifike razvoja vrst scela razvidna šele po koncu obdobja nizkih temperatur, natančneje pa šele v maju in juniju po junijskem trebljenju, pa prve ocene kažejo, da bo primerljiva s tisto, ki jo je pozeba povzročila v letih 2016 in 2017. Ker moramo najprej natančno oceniti obseg škode, bo MKGP podalo pobudo za izdelavo predhodne ocene škode na kmetijskih pridelkih Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Moram pa poudariti, da v vmesnem času ne bomo stali križem rok, saj je minister medtem že imenoval delovno skupino, ki je pripravila nabor ukrepov za sanacijo škode po pozebi. Mednje sodijo ukrepi za pomoč najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji v sadjarstvu in vinogradništvu, delni ali celotni odpis zakupnin pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za površine s prizadetimi trajnimi nasadi, odstopanja glede zmanjšanja ali odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete iz Zakona o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane, odpis letnih stroškov vzdrževanja namakalnega sistema Vogršček za tiste kmetije, ki zaradi sanacije pregrade akumulacije Vogršček (posledično so v namakalnem sistemu nižji pritiski vode) niso mogli uporabiti postavljene protislanske zaščite, subvencioniranje obrestne mere za posojila Slovenskega regionalno razvojnega sklada ipd. Za izvedbo naštetega  bomo pripravili tudi interventni zakon.

• Ali država pripravlja strategijo na področju boja proti podnebnim spremembam (so pripravljene kakšne nove študije)?

Med terenskim ogledom pozebe sem opazil, da mnogi sadjarji sicer odpornost rastlin dvigujejo z različnimi pripravki in vpliv pozebe zmanjšujejo tudi s tehnološkimi ukrepi, kot so na primer oroševanje, dimljenje in ogrevanje. To je vsekakor pohvalno, vendar pa je treba vedeti, da ob tako nizkih temperaturah, kot so bile v aprilu in ki trajajo dlje časa, tudi ti pridelka ne morejo povsem zaščititi pred škodo. Hkrati moram poudariti, da so s sistemom oroševanja pri nas opremljeni le trije odstotki nasadov. Sodobni zaščitni ukrepi, kot sta oroševanje in ogrevanje, so učinkoviti, vendar povezani s precej visokimi stroški. Potem so tukaj tudi rastlinjaki, ki so odlična rešitev v boju proti podnebnim spremembam, saj so rastline tako povsem izolirane od zunanjih dejavnikov. Zato smo se na MKGP odzvali s povečanjem razpisanih sredstev za investicije v te rešitve, hkrati pa ne smemo pozabiti tudi na vlaganja v namakalne sisteme in protitočne mreže, kjer smo na ministrstvu tudi zelo dejavni. V letošnjem letu bomo tako znova razpisali ukrep za investicijo za kmetijska gospodarstva z namenom podpreti investicije za naložbe, za prilagajanje na podnebne spremembe v višini 20 milijonov evrov. S tem je dodanih dvakrat več sredstev kot prej, s čimer bomo slovenskemu kmetu, sadjarju in vinogradnikom pomagali, da bodo postali bolj odporni na posledice podnebnih sprememb. Ob tem bi dodal še to, da je soočanje s slednjim večplasten problem, ki zahteva medresorsko usklajevanje, zaradi česar bomo v prihodnje z Ministrstvom za okolje, ki je pristojno za vode, poiskali načine za hitrejše pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj za namakalne in protipozebne sisteme.