Zakaj potrebujemo Tržnico na borjaču?

Poziv Jej lokalno, kupuj lokalno se morda komu zdi muha enodnevnica, ki se zaradi pandemije covida živčno zaletava v šipo in bo po krizi enostavno izginila v pozabo. Saj so nam vendar tako zelo pri roki police trgovin, kjer so v vseh letnih časih na voljo dobrote z vseh kontinentov sveta po nizkih in pogosto tudi akcijskih cenah. Zakaj bi torej človek kompliciral, kupoval na desetih koncih in hrano plačeval dražje?  Zakaj?

Odgovori na to vprašanje so med prvim valom epidemije vzniknili spontano. Kot bi se prebudilo starodavno vedenje, pozabljeno v desetletjih potrošništva. Ljudje so se začeli bolj kot kdaj koli prej povezovati, na spletu so se na različnih koncih Slovenije začele pojavljati preproste tržnice z lokalno pridelano hrano in izdelki. Zdravstvena kriza je naenkrat pospešila proces, ki je zorel že nekaj let.

Naša regija ni bila izjema, na družbenem omrežju Facebook je Anja Kovačič Fornazarič vzpostavila skupino Mala tržnica severne Primorske, ki je v nekaj dneh pridobila tisoče sledilcev. Čas je bil pravi. Občini Ajdovščina in Nova Gorica sta se odločili, da prebivalcem ponudita napredno spletno mesto za izmenjavo informacij o lokalno pridelani in predelani hrani. Odločitev je bila sprejeta kot logično nadaljevanje dolgoletnih prizadevanj za trajnostni razvoj. Ideja, iz katere izhaja ta usmeritev, je preprosta: poskrbeti za razvoj, ki prinaša zadovoljstvo vsem ter dolgoročno ustvarja pogoje za prijetno življenje in uspešno gospodarstvo v sozvočju z lokalnim okoljem. Uresničitev te ideje je mogoča le v okoljih, kjer k razvoju prispevamo vsi, ne le tisti, ki v občinskih svetih in upravah sprejemajo odločitve.

Zakaj torej jesti in kupovati lokalno?

Najprej zato, ker s tem ohranjamo naš tradicionalni način življenja. Naša regija ima izjemne naravne danosti. "Živimo v deželi, kjer imamo privilegij, da lahko opazujemo, kako raste naša hrana," je pred kratkim zapisal Sašo Dravinec, novinar Primorskih novic. V naših krajih smo od nekdaj jedli domače in sezonsko, z vrta na mizo, kot danes imenujemo ta način preskrbe. Ko sledimo lokalnemu izročilu in kupujemo lokalno pridelano hrano, podpiramo lokalno pridelavo. Njen obstoj ni samoumeven. Kmetije so pri nas majhne, naša regija je zelo izpostavljena klimatskim spremembam, pridelovalci pa se srečujejo tudi s številnimi izzivi na področju trženja. Ko kupujemo njihove pridelke, ne podpiramo le njihovega truda in vztrajnosti, ampak dajemo možnost tudi mlajšim generacijam, da bodo v kmetijski pridelavi prepoznale poslovne priložnosti in nadaljevale družinsko izročilo.

Morda najbolj poznan razlog za izbiro lokalno pridelane hrane je odločitev za zdravo življenje. Na spletu, v časopisih in literaturi je danes vsakomur na voljo veliko informacij o boljši kakovosti hrane, ki je pridelana v lokalnem okolju, in njenih vplivih na zdravje. Hrana, ki je ni treba voziti daleč, je lahko obrana v trenutku zrelosti in je zato tudi bistveno bolj okusna. In če smo zdravi, lahko živimo bolj zadovoljno.

Izbiro lokalno pridelane hrane zelo podpirata tudi evropska in naša nacionalna kmetijska politika. V Sloveniji je v teku nekaj pomembnih projektov, ki podpirajo razvoj samooskrbe, spodbujajo domačo pridelavo in promovirajo vključevanje lokalno pridelane hrane v vsakdanje jedilnike. Vsi poznamo vseslovensko akcijo "Slovenski zajtrk", ki ozavešča naše najmlajše. Izdelki z oznako "Slovenska kakovost" počasi in žal v premajhnem obsegu dobivajo prostor na policah slovenskih trgovin. Trend je jasen, do kakovostne oskrbo z lokalno pridelano hrano pa je še dolga pot. Lokalne iniciative in povezovanja ostajajo največji neizkoriščen potencial.

Lokalno pridelana hrana pa ni samo dobra in zdrava. Z ohranjanjem njene pridelave ohranjamo tudi podobo naše krajine, njene vasi, polja, vinograde, sadovnjake, vrtove in pašnike. Vse to je del naše kulture in soustvarja našo identiteto, ki je vse bolj prepoznavna tudi med turisti. Navdušuje jih naše izročilo, zelenjavni vrtovi skorajda ob vsaki hiši, raznolikost pridelkov in sezonski jedilniki. Vse to, kar marsikje po svetu že povsem izginja. Slovenija razvija odgovorni turizem, na tem področju smo v samem svetovnem vrhu. Turistične destinacije iz naše regije pomembno prispevajo k prepoznavnosti "zelene, aktivne in zdrave" Slovenije. Naši lokalni pridelki, predvsem vino in sadje, in odlična lokalna kulinarika so edinstveni simboli naše turistične ponudbe.

Tržnica na borjaču je nov korak na poti trajnostnega razvoja. Prinaša nove priložnosti za povezovanje, prispeva k dostopnosti lokalno pridelane in predelane hrane ter spodbuja zdravo prehranjevanje. Tržnica na borjaču predstavlja prostor, kjer lahko s pomočjo sodobnih orodij gradimo skupnost na zdravih, trajnostnih temeljih.

Dobrodošli na našem spletišču.