»Kmetija mora nuditi življenjski standard in biti hkrati usmerjena v razvoj«

Ko je Borut Koron pred dvema desetletjema prevzel kmetijo od svojih staršev, sta se z ženo Milojko odločila, da bosta izrazito živinorejsko kmetijo postopoma preusmerila v dejavnosti vinogradništva in sadjarstva. Načrt jima je odlično uspel, za nameček pa so kmetijo povečali še za nekaj hektarjev, tako da danes kmetujejo na 35 hektarjih površin. Kmetijo Koron poleg Boruta in Milojke danes sestavljajo še njuni trije sinovi Denis, Enej in Žan, glavni dejavnosti kmetije pa bosta tudi v prihodnje vinogradništvo in vinarstvo, čeprav veliko priložnosti za njeno nadaljnjo rast predstavljajo sadjarstvo, gojenje žit in zelenjadarstvo. Kot zanimivost naj povemo, da so lani pri Koronovih na pol hektarja površin prvič nasadili tudi lubenice in melone, zanimanje in navdušenje kupcev pa je preseglo vsa pričakovanja, saj so večino pridelka prodali na lokalnem trgu.

Kmetija Koron ima v tem trenutku z vinogradi zasajenih dvanajst hektarjev površin, dva hektarja predstavljajo sadovnjaki, posajeni s 400 drevesi češenj in s 600 drevesi kakija, ostale površine pa so namenjene pridelavi žit in zelenjadarstvu. V vinogradih ima družina Koron približno polovico rdečih in polovic belih vinskih sort, med njimi pa so tudi avtohtone, ki izhajajo iz Vipavske doline – zelen, pinela in klarnica. »Naš zaščitni znak je brez dvoma pinela, ki je bila od nekdaj pri hiši, saj jo je imel že moj nono. V to sorto smo se zaljubili, iz nje pa pridelujemo tako mirno vino kot penino. Za to je potrebnega kar precej znanja in izkušenj v vinarstvu. Ker pa znanja v vinarstvu ni nikoli dovolj, se je sin Enej odločil za študij vinogradništva in vinarstva na Univerzi v Novi Gorici, saj namerava v prihodnosti prevzeti in voditi dela v vinogradih in v vinski kleti. So pa vsi trije sinovi tako ali drugače vpeti v delo kmetije, kar je za družinsko kmetijo, kakršna smo mi, brez dvoma prednost,« pravi gospodar kmetije Borut Koron. Trenutno ima kmetija s pinelo zasajenih 3500 trt. »To avtohtono vinsko sorto Vipavske doline do Ljubljane kar dobro poznajo, drugod po Sloveniji mogoče malo manj, najbolj zanimiva pa je brez dvoma za tuje obiskovalce, ki obiščejo naše kraje, saj vedno iščejo posebnosti,« poudarja sogovornik.

Pinela ima brez dvoma potencial

Po njegovem mnenju je pinela sorta, ki ima velik potencial. »Vino pinela izstopa s svojo svežino in prefinjenim okusom, sorta pa je zaradi svežine odlična osnova za pridelavo najboljših penin. Je pa kot sorta zahtevna, saj potrebuje zračne in z jutranjim soncem obsijane lege, da lahko pridelamo najboljše grozdje,« izpostavlja Borut Koron. Od belih sort na kmetiji Koron uspevajo še malvazija, sauvignon, rumeni muškat in laški rizling, med rdečimi sortami pa prisegajo na merlot, cabernet sauvignon in refošk, kar je brez dvoma posebnost. »Kupci naših vin so predvsem potrošniki z lokalnega trga. 80 odstotkov količin vina prodamo kot odprto vino v naših vinotočih in prodajalnah, med 15 in 20 odstotkov vina pa stekleničimo. Kupci nas radi obiščejo tudi doma, kjer jim v degustacijski sobi ponujamo degustacije in nakup vin. Nekaj naših kupcev prihaja tudi iz tujine. Zaenkrat nimamo v načrtu, da bi vinogradniške površine še povečevali, v planu so samo manjše obnove na teh površinah, in sicer zaradi zamenjave sort. Vse namreč delamo sami, le ob trgatvi nam na pomoč priskočijo prijatelji in znanci,« priznava Borut Koron.

Če je kmetija na področju vinogradništva s površinami že dosegla svoj cilj, pa več možnosti za nadaljnjo širitev vidijo v sadjarstvu, zelenjadarstvu in pridelavi žit. Med žiti na kmetiji pridelujejo koruzo, pšenico, tritikalo in ječmen. Pri prodaji žit sodelujejo z Mlinotestom, nekaj žit pa tudi sami spakirajo in prodajo končnim kupcem. Na področju sadjarstva so se usmerili predvsem v pridelavo češenj in kakijev, gojenje breskev pa so opustili pred nekaj leti. In kdo so kupci njihovega sadja? »Sodelujemo z večjim trgovcem iz osrednje Slovenije, z javnimi zavodi, tu pa sta še lokalni trg in prodaja doma na kmetiji,« pojasnjuje sogovornik. V zadnjih dveh letih se pri Koronovih tudi nekoliko več ukvarjajo z zelenjadarstvom, kjer na površinah ob reki Vipavi pridelujejo mladi krompir, čebulo, paradižnik, papriko ter – kot posebnost – lubenice in melone.

Hit poletja: lubenice, melone in paradižniki

Lani so pol hektarja površin poskusno zasadili prav z njimi. »Navdušenje je bilo tako pri nas kot pri naših kupcih, saj smo pridelke optimalne zrelosti vsakodnevno obirali in ponudili na lokalnem trgu. »Je pa res, da vzgojiti lubenico ni tako enostavno, kot si mogoče kdo predstavlja. Potrebna sta ustrezna tehnologija in namakanje, zato smo se kar poglobili v to, kar smo počeli. Osnova za dober in kakovosten pridelek pa je dobro pognojena njiva z organskimi gnojili ali hlevskim gnojem. Dela ni bilo malo, sploh ker potrebuješ ekipo, da je vse to obrano v optimalni zrelosti in dostavljeno kupcem,« ugotavlja Borut Koron. Kljub temu so vse pridelane lubenice in melone kupce hitro našle in to kar na lokalnem trgu. »Odlično se je prodajal tudi paradižnik, saj pridelan na njivi daje poln okus. Zaradi optimalne zrelosti je nadvse primeren za predelavo v razne omake,« je prepričan sogovornik.

Na vprašanje, koliko mora biti danes velika kmetija, da lahko človek z njo preživi, pa odgovarja: »To je težko reči, saj si vsak postavlja svoje meje. Danes je kmetija dejavnost; moja filozofija je, da mora kmetija nuditi življenjski standard in hkrati omogočati tudi razvoj. Sicer pa ni dovolj, da hrano le pridelamo, moramo jo tudi prodati. Najini sinovi se izobražujejo v tej smeri, brez dvoma so ustrezna znanja na vseh omenjenih področjih še kako pomembna. Če hočeš delati na kmetiji, potrebuješ čas, da osvojiš različna znanja in da hkrati spoznaš prave ljudi, da lahko tako rasteš. Ne gre od danes do jutri. To so leta in leta vizij ter odrekanj, da prideš tja, kamor želiš,« zatrjuje Borut Koron, ki hkrati trdno verjame, da so največje bogastvo vsake kmetije zemljišča. Če ima kmetija na razpolago dovolj površin, se namreč po njegovem mnenju lahko razvija in širi. Ogromno je treba tudi vlagati v kmetijske stroje in opremo, saj je sicer nemogoče konkurirati trendom na tržišču. Pa vendar: kmetija je tovarna pod milim nebom, kjer nikoli ne veš, kaj lahko pričakuješ, od pozebe do suše. In na nekatere dejavniki preprosto nimaš vpliva. Vseeno Borutu in Milojki nikoli ni bilo žal, da sta se odločila za kmetijsko dejavnost in nad delom na kmetiji navdušila še mlajšo generacijo. »To nam je v veselje in užitek. Pa čeprav si v kmetijstvu vedno v nekakšnem pričakovanju, ali bo letina dobra ali ne, ali boš pridelek prodal ali ne. Ampak to je najbrž tisto, kar ti predstavlja nek izziv,« pravi Borut Koron.

Prepričan je tudi, da je kmetija Koron na pravi poti, saj veliko investirajo v znanje, izboljšave in naložbe. Ne preseneča, da imajo Koronovi tudi v prihodnje veliko načrtov pri nadgrajevanju svojih dejavnosti. Naši cilji so ponuditi trgu kakovostne produkte, pridelane v Vipavski dolini, saj nam razmere in klima to omogočajo,« sklene.

Tekst: Katja Željan

Foto: arhiv Kmetije Koron