Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Goriška že od začetka svojega delovanja skrbi za ohranjanje avtohtonih sort zelenjave in poljščin. Z zavedanjem, da zaradi procesa globalizacije, genskega spreminjanja semen in onemogočanja nadaljnje reprodukcije obstaja nevarnost izgube avtohtonih sort, so si člani društva zadali, da so zase in za bodoče rodove dolžni ohranjati lastne avtohtone sorte.

Že takoj po ustanovitvi goriške delovne skupnosti so pričeli z aktivnostmi medsebojne izmenjave semen. Za zadostitev zahtevam biodinamične pridelave so Demeter semena naročali tudi iz znanih semenarskih hiš. Pri pridobivanju semen avtohtonih slovenskih sort so sodelovali tudi z drugimi slovenskimi društvi Ajda. Društvo je pričelo tudi z vzpostavitvijo lastne banke semen preko organiziranega zbiranja semen in njihovega razširjanja med člani društva. Posamezni člani društva, ki dobro poznajo rastline in semena pridelujejo sami, so v okviru tako imenovane žive banke semen vzeli v oskrbo posamezne rastline za vzgojo semen. Člani društva se s pridelavo semen ves čas seznanjajo tudi preko strokovne literature in predavanj. Znanje pa si izmenjujejo tudi v okviru sekcije Dobra misel, ki se sestaja v Majdinem gaju.

Vsako leto Založba Ajda Vrzdenec izda Setveni priročnik Marije Thun, Koledar za kmete, vrtičkarje in čebelarje. Priročnik je tako začetniku kot mojstru nepogrešljiv varen vodnik pri vsakodnevnem delu. Prinaša osnovne napotke za konkretna dela po biodinamični metodi, ki omogoča trajno plodnost tal, ekološko ravnotežje in pridelke, ki so zagotovilo zdravja v vsej prehranski verigi. Ko ga enkrat znamo prebirati v vsej polnosti, si delo brez njega težko predstavljamo. Na osnovi priročnika Društvo Ajda Goriška na svoji spletni strani na zavihku Koledar opravil vsak mesec objavi ključne datume in nasvete za izvajanje opravil na vrtu, v sadovnjaku, v vinogradu in v oljčniku, ki jih je vredno uporabiti.

Vir: Povzeto iz Zbornika Biodinamika na Primorskem 1998 – 2020, Ajda Goriška (str. 42 – 48), Založba Ajda Vrzdenec

Foto: Jan Čermelj, arhiv Ekološke kmetije Ipavec