Samooskrba s sadjem in zelenjavo je v Sloveniji zelo nizka. Z lastnim sadjem zadovoljimo le 30 % potreb, z zelenjavo pa 40 % (podatki za leto 2022). Izzive na tem področju predstavljajo podnebne spremembe, neenakopravna obdavčitev, zahteve po zmanjševanju fitofarmacevtskih sredstev, bolezni in škodljivci ter pomanjkanje delovne sile, pa tudi omejitve investicij, pomanjkanje zbirnih centrov za pripravo blaga za trg ter težave pri oskrbi javnih zavodov. Kritika je usmerjena tudi v maksimalni znesek upravičenca za investicije (800.000 €), ki je označen kot prenizek. Kaže se potreba po gradnji rastlinjakov, po uporabi obnovljivih virov energije in po digitalizaciji ter po odpravi administrativnih ovir.

Pridelovalci se soočajo s pomanjkanjem zbirnih centrov za pripravo blaga za trg (hladilne/skladiščne kapacitete, sortirne linije, pakirne linije) z ustrezno infrastrukturo, ki bi omogočala večjo dodano vrednost primarnemu sektorju. Opozarjajo tudi na to, da slovensko sadje težko pride v javne zavode, npr. šole. Ponudniki živil opozarjajo na izzive, kot so premajhne količine za dnevno dostavo, premalo sezonskega naročanja in cenovna nekonkurenčnost.

Nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu so rešitev za večjo učinkovitost. Skratka, potrebujemo ukrepe in investicije za izboljšanje samooskrbe, učinkovitosti ter odpornosti panoge na različne izzive.

Več si lahko preberete na povezavi.