»Vinarji moramo postaviti lastne cene in si dvigniti samozavest«

»Tujcem, ki obiščejo naše kraje, se zdi cena tukajšnjih vin naravnost smešna za kakovost, ki jo dobijo. Kamorkoli greš – pa naj bo to Francija, Italija in tudi bližnja Brda –, ugotoviš, da se znajo vinogradniki in vinarji ceniti. Ko postavijo ceno za svoja vina, od nje ne odstopijo. To bi morali narediti tudi vinogradniki in vinarji v spodnji Vipavski dolini ter si tako dvigniti samozavest, saj nam bo v nasprotnem primeru trda predla,« je prepričan Tadej Kavčič, gospodar Kmetije Barkola iz Drage, ki je tudi eden od ustanovnih članov Konzorcija vinogradnikov in vinarjev spodnje Vipavske doline. Omenjeni konzorcij s svojimi prizadevanji za skupno promocijo in nadgraditev kakovosti vin že žanje rezultate, ena od njegovih ambicij pa je tudi ustanovitev tehnološkega inkubatorja slovenskega vinogradništva in kmetijstva.

Tadej Kavčič je že peta generacija v družini, ki živi in dela na kmetiji. Glavna dejavnost Kmetije Barkola je usmerjena v pridelavo odličnih vin, specializirani so za proizvodnjo in predelavo domačih mesnin, ukvarjajo se s perutninarstvom in prašičerejo, poleg tega pa gojijo tudi žita in prodajajo organsko pridelana živila (češnje, špinača, motovilec, paradižnik in krompir), med katerimi še posebej izstopa zimski radič. Družina sicer izhaja iz vasi Tabor nad Dornberkom; Tadejev pranono, ki je kot avstro-ogrski vojak izgubil nogo, si je z rento in koncesijo za plovbo po reki Vipavi, od Pekla do Mlina, kupil hišico v Dragi. Tu sta imela z ženo do prve svetovne vojne gostilno, po vojni, ki je tudi tu za seboj pustila veliko razdejanje, pa so stavbo obnovili in dogradili prostor, v katerem se sedež kmetije nahaja še zdaj. Po letu 1952, ko je posestvo prevzel Tadejev nono Ivan, je kmetija začela rasti in se ukvarjati s sadjarstvom, vinogradništvom in vinarstvom ter perutninarstvom. Leta 1971 so zgradili celo prvi objekt v zasebni lasti v takratni Jugoslaviji, ki je bil namenjen prašičjereji. Leta 1991, ko je na kmetiji ostal Tadejev oče Davorin, so zaradi osamosvojitve Slovenije čez noč izgubili tržišče za perutninarstvo na območju nekdanje Jugoslavije, zato se je kmetija preusmerila v vzrejo kokoši nesnic. To je prineslo popolnoma drugačen koncept prireje oziroma vzreje živali. V devetdesetih letih so se na kmetiji posvetili tudi vinogradništvu in vinarstvu, od leta 2000 dalje pa so vinogradniške površine še povečevali, saj se sadjarstvo ni izplačalo več. Med leti 2000 in 2002 so Kavčičevi sodelovali in trgovali s Slovenijavinom, a ko so omenjeno organizacijo prodali, so se odločili za samostojno pot ter se usmerili izključno v vinogradništvo in vinarstvo.

Kar 12 hektarjev površin, zasajenih z vinogradi

Danes na kmetiji, ki jo je leta 2011 v upravljanje prevzel Tadej Kavčič, obdelujejo kar 12 hektarjev površin, ki so zasajene z vinogradi. Po besedah mladega gospodarja se trudijo, da so vsi vinogradi zasajeni v terasah. Ob njegovem prevzemu kmetije so obnovili tudi prostore, v katerih je zatem zrasla degustacijska soba in kjer se lahko gostom posvetijo ter jim približajo domačnost in pristnost kmetije. Sočasno so razširili dejavnost prašičjereje, tako da imajo trenutno med 22 in 25 prašičev, pridelujejo in prodajajo pa tudi organsko pridelana živila. Letno posejejo za okrog dva hektarja zimskega radiča in hkrati poskrbijo za kolobarjenje. »Naprej zaorjemo radič, nato v spomladanskem času sejemo jaro žito, tega pa v poletnem času požanjemo in uporabimo za setev podora. S slednjim zasadimo vse vinogradniške lege, ki so strme, saj na tak način poskrbimo za preprečevanje erozije. S postavljanjem žit na območja teras ustvarjamo humus, kar se zelo pozna pri vodnem stresu in sušnih obdobjih, saj tako v zemlji vzdržujemo hranila in vodo,« pojasnjuje Tadej Kavčič, ki hkrati priznava, da je po organsko pridelani hrani z njihove kmetije veliko povpraševanja. »To še posebej velja za naš vrtan radič. Januar in februar sta namreč meseca, ko veliko ljudem zaradi neznanja in tehnološke neopremljenosti radič pobere zima, pri nas pa ostane in kmetiji prinaša zaslužek. Radič je trikrat na teden dostopen na naši kmetiji, lani smo ga nekaj prodali tudi preko portala Tržnica na borjaču in Facebooka. Največ pa še vedno šteje dober glas od ust do ust. In za dobro kvaliteto je radič mogoče dobro prodati,« poudarja sogovornik. Med dejavnostmi, ki jih nameravajo na kmetiji ukiniti, je po njegovih besedah vzrejanje kokoši nesnic. Trenutno jih sicer imajo med 22.000 in 24.000, a se cene vzrejanja zaradi čedalje bolj koncentrirane proizvodnje nižajo. »Čeprav povpraševanje po naših nesnicah zaradi načina vzreje brez dvoma obstaja, bomo to dejavnost morali prekiniti. Mogoče bomo obdržali le kakšnih pet odstotkov zdajšnje proizvodnje za individualno trženje,« napoveduje gospodar Kmetije Barkola.

Sodelovanje s stroko prinaša čedalje bolj kakovostna vina

Osrednji dejavnosti kmetije tako ostajata vinogradništvo in vinarstvo. Od 12 hektarjev površin, ki so zasajene z vinogradi, jih je deset v polni rodnosti. Grozdje z osmih hektarjev predelujejo v vina, pridelek na dveh hektarjih vinogradov pa je namenjen pridelavi ekskluzivnih vin, kjer po trti dobijo od dva do pet decilitrov vina. »Gre za lege, ki so bile načrtno zasajene za najvišji rang vina. Po študijah Vinskega inštituta Slovenije je to najtoplejša južna lega v Vipavski dolini, je pa tudi najbolj pusta in s povprečnim naklonom 42 odstotkov, kar pomeni, da je resnično strma. Tako dobimo vina za višji cenovni razred,« dodaja Tadej Kavčič. Na vprašanje, kako trije zaposleni zmorejo opraviti vse delo na kmetiji, pa odgovarja: »Veliko smo vlagali v strojno obdelavo, v izbiro pravih in kakovostnih strojev. Obenem sodelujemo s strokovnimi ustanovami, tako da pridobivamo vsakodnevne podatke o morebitnem širjenju spor oziroma pojavu okužb preko kamer, senzorjev, pametnih telefonov. Ko se okužbe vinske trte pojavijo, mi takoj zazvoni telefon in to sporoči, zaradi česar lahko takoj odreagiramo in trte poškropimo«. Preko projekta Agrovitis spremljajo tudi vodne stolpce in vodni stres ter tako prihajajo do podatkov, od kod črpajo trte vodo. Merijo pa tudi različne izotope v soku vinske trte – v listih in v končnem pridelku – ter posledično ugotavljajo, kje so korenine trte najbolj aktivne. »Z vsemi temi podatki lahko občutno izboljšuješ kvaliteto vina,« zatrjuje sogovornik. Ključ do uspeha kmetije je po njegovem mnenju tudi, da je delo dobro razdeljeno in da vedno teče, seveda pa ne pozabi dodati, da si člani družine priskočijo na pomoč, ko ima kateri od njih preveč dela.

»Potrošnik mora postati dober družinski prijatelj«

Na Kmetiji Barkola so že nekaj časa usmerjeni v pridelavo stekleničenega vina za višji cenovni razred. »Naši potrošniki so torej ljudje, ki imajo pod palcem malce več. A je treba vedeti, da je v ceno naših vin vključenega veliko znanja, truda in ustrezne promocije. Takšnim potrošnikom pa se moraš resnično posvetiti, in sicer do te mere, da postanejo nekakšni družinski prijatelji. Prav dober gospodar pa je tisti, ki poskrbi, da delo na kmetiji nemoteno teče ves čas, a da lahko vsakogar vedno sprejme odprtih rok. Če kdo pride na kmetijo – pa naj bo to tujec ali prijatelj – se za gospodarja delo ustavi, z gostom se je treba usesti, ga postreči, se mu posvetiti in tako ustvariti neko drugačnost. Za goste si je torej treba vzeti čas in tega se na naši kmetiji zelo dobro zavedamo,« priznava Tadej Kavčič. »To je naša prednost. Zato je treba vzpostavljati stike in prijateljstva,« je še prepričan gospodar Kmetije Barkola, ki je aktiven tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici Nova Gorica, lovski družini ter Konzorciju vinogradniku in vinarjev spodnje Vipavske doline. »Večkrat pravim, da je prenos različnih znanj ključen za zagnanost mladih ljudi. In če hočemo iz Vipavske doline nekaj narediti, seveda tudi za skupno dobro in njeno prepoznavnost, moramo držati skupaj in stvari peljati naprej«. Sočasno ugotavlja, da bi bilo lahko povezovanja mladih kmetovalcev več. »Če bi imeli vinske trgovce, ki bi naše vino tržili, zadruge, verige in promotorje, bi bilo časa občutno več. Tako pa moramo poskrbeti za ustrezno trženje lastnih pridelkov, zato časa za vse ostalo preprosto zmanjka. Če bi ga bilo več, bi si zagotovo lahko bolj pomagali, na primer z izmenjevanjem pomoči pri uporabi različnih strojev. Tako bi se kmetije lahko tudi bolj povezale,« meni.

S konzorcijem tudi do tehnološkega inkubatorja

Zato pa je s ciljem skupne promocije vin s teras nastal Konzorcij vinogradnikov in vinarjev spodnje Vipavske doline, v katerem trenutno sodeluje že precej vinogradnikov in vinarjev mlajše generacije. »Tako se zdaj za pregled kakovosti vinogradov in sodelovanje pri nastajanju konzorcijskih vin odloča že deset družin,« zadovoljno ugotavlja sogovornik. Gre izključno za vinograde, ki so urejeni na terasah, torej na težje obdelovalnih območjih, ki imajo manjši pridelek po hektarju, a hkrati prispevajo k ohranjanju kulturne krajine. »V konzorcij smo se združili, da bi lahko v Sloveniji in svetu uspešneje promovirali nekoliko bolj strukturirana vina, ki nastajajo iz grozdja v takšnih vinogradih. Imamo tudi pravilnik, kakšna morajo biti vina v konzorciju, sedemčlanska komisija pa redno preverja, ali vina resnično ustrezajo pridelavi na terasah,« pojasnjuje eden od ustanovnih članov Konzorcija vinogradnikov in vinarjev spodnje Vipavske doline. Da bi ohranili kakovost vin, ki lani zaradi epidemije covida niso šla na tržišče, so se v konzorciju tudi dogovorili za sodelovanje s trgovsko verigo Hofer. Tako so ustvarili novo blagovno znamko Krog, za katero je moči združilo sedem vinarjev z devetimi vini. »Led smo prebili, zdaj pa že nastaja rdeči Krog, tako da se projekt nadaljuje,« pravi Kavčič. Želja imajo v konzorciju še ogromno. Ena največjih je vzpostavitev tehnološkega inkubatorja slovenskega vinogradništva in kmetijstva. V njem naj bi se povezali kmetje, šole, inštituti in kmetijsko gozdarski zavodi. »To ne bi bil inkubator, ki bi prenašal le znanje, temveč bi imel v njem poskrbeli tudi za skladiščno-predelovalne prostore za vzdrževanje, polnitev in destilacijo vina. Radi bi namreč dobili tudi svojo destilarno, saj je naša želja obuditi goriški vinjak,« še poudarja. Projekt je že stekel, konzorcij pa naj bi prostore dobil v okolici osnovne šole v Dornberku.

Besedilo: Katja Željan

Fotografije: Kmetija Barkola

Njihovo ponudbo si lahko ogledate tukaj.