PRIJAVA // REGISTRACIJA

TRŽNICA NA DRUŽBENEM OMREŽJU

05.01.2021

Kaj nas je naučila Mala tržnica Severne Primorske?

Vzniknila je med prvim valom epidemije corona virusa in skorajda čez noč pridobila na tisoče sledilcev. Preprosta spletna tržnica z lokalnimi kmetijskimi pridelki je zaživela kar na družbenem omrežju Facebook, spontano, brez zagonskega načrta in sredstev. V tistih pomladnih mesecih, ko smo bili zaradi epidemije prvič prisiljeni ostati doma, je Mala tržnica Severne Primorske prinesla nove možnosti oskrbe z lokalno pridelano hrano in je predstavljala eno lepših novic tistega časa. O razlogih za nastanek iniciative in o izkušnjah, ki so se nabrale od takrat, smo se pogovarjali z Anjo Kovačič Fornazarič, pobudnico Facebook skupine Mala tržnica Severne Primorske.

Kako ste prišli na zamisel, da zaženete tržnico na družbenem omrežju? Vas je k temu napeljalo neko posebno vodilo?

Zamisel je prišla spontano, odločila sem se in v nekaj minutah registrirala Facebook skupino. Pred tem sem, tako kot številne druge mame, razmišljala, kje naj v času, ko je naenkrat vse zaprto, dobim kakovostno hrano za svojega majhnega otroka. Moje prijateljice so se znašle v podobni stiski. Širile so se informacije, da bo hrane začelo primanjkovati. Kot Primorka sem vedela, da je na našem podeželju hrane dovolj, da je ne more kar zmanjkati in da moramo le najti način, kako se povezati s tistimi, ki jo pridelujejo. Informacija kolegice z Obale, da so tam začeli povezovati ponudnike s kupci, me je prepričala, da lahko tudi v naših krajih nekaj naredimo in sem šla v akcijo.

Razmišljanje, kako v krizi dobiti primerno hrano za otroka, vas je spodbudilo. O lokalno pridelani hrani pa ste verjetno razmišljali že prej.

Seveda. Tisti "regot od none" je bil zmeraj nekaj drugega kot zelenjava, ki je na voljo na policah trgovin. S tem sem zrastla, tako kot številni drugi, ki so se pridružili moji iniciativi. Mala tržnica je res hitro zaživela in številni lokalni ponudniki so začeli svoje pridelke dostavljati tudi v kraje zunaj Severne Primorske.

Facebook skupini se je pridružilo na tisoče članov, hkrati pa smo lahko brali napovedi, da bodo tovrstne iniciative po izteku epidemije preprosto usahnile, saj so živila na teh tržnicah dražja kot v velikih trgovinah in jih ne moreš dobiti, kadarkoli se ti zahoče.

Naš izkušnja je drugačna, število članov skupine je tudi po sprostitvi omejitvenih ukrepov kar rastlo. Spremljam odzive ljudi v komentarjih na Facebooku, pogovarjam se z znanci in opažam, kako to deluje. Kdor je prešel na tak način oskrbe, ne gre več nazaj. V začetku vložiš kar nekaj energije v to, da najdeš, kar ti ustreza. Treba pa je začeti in epidemija nam je prinesla dobro priložnost, da zamenjamo navade. Ko pa spoznaš dobavitelje, postane oskrba s hrano znanega izvora preprosta.

Kaj po vašem mnenju prepriča ljudi, da ostanejo pri tem načinu oskrbe?

Ne vem, koliko ljudje razmišljajo o vseh razlogih, sama pa vem, da je kakovost lokalno pridelane hrane boljša. Ker so transportne poti bistveno krajše, je lokalna hrana bolj živa, vsebuje več koristnih snovi in je dobra za zdravje. Osebno mi veliko pomeni tudi zavedanje, da z nakupom te hrane pomagam manjšim pridelovalcem, da prodajo svoje pridelke in ohranjajo pridelavo. Gospodarski učinki v lokalnem okolju so pomembni. Poleg tega pa je to dobro za naš planet, saj z nakupom lokalnega ne podpiramo masovne proizvodnje, uporabe zdravju škodljivih snovi in zlorab ljudi, ki delajo v taki proizvodnji.

Lokalno pridelana hrana pa je tudi bolj okusna.

Ja, tudi to imam v mislih, ko rečem, da je ta hrana živa. Pojesti zrel sadež naravnost z drevesa je užitek. Jesti sezonsko in lokalno je boljše v vseh pogledih.

Iniciative na področju preskrbe z lokalno pridelano so se letos pojavile tudi drugje po Sloveniji? Jih poznate?

Poznam jih in z večino sem v stikih. Projekti so različni, zelo različni so tudi njihovi pobudniki. Zanimiv primer je območje Krasa in Brkinov, kjer je iniciativo prevzela Bolnica Sežana. Lahko pa rečem, da se je naša tržnica najbolj prijela. V Facebook skupini nas je že okrog 17.000.

Malo tržnico Severne Primorske ste zagnali 24. marca 2020. Kaj je ob koncu leta drugače, kot je bilo takrat?

Najbolj opazna razlika je, da smo se ljudje lokalno povezali, da si izmenjujemo informacije in na področju oskrbe s hrano gradimo skupnost. Prej tega nisem zaznavala, vsaj ne na tak način. Vesela sem, da smo kmetom s tem pomagali premostiti krizo. Ljudje smo se v tem času medsebojno spoznali. Danes imamo informacije, kje lahko dobimo, kar potrebujemo. In veliko ljudi je ugotovilo, da jim lokalno pridelana hrana bolj ustreza.

Se bo to obdržalo? Kako gledate naprej?

Prepričana sem, da bo potreba po lokalnem povezovanju ostala in da gre ves svet v to smer. Naše zavedanje o pomenu lokalno pridelane hrane se veča, Slovenija bi lahko bila pionirska država na tem področju. Pomembno je, da je pobuda za povezovanje z lokalnimi ponudniki prišla od ljudi, zato se bo ta proces nadaljeval. Naprej gledam z optimizmom.

TRŽNICA NA BORJAČU © Vse pravice pridržane, 2021 | KOLOFON | Izdelava spletnega portala: Agencija Kodnes