»Zdaj je čas, da mlade kmete ozavestimo, da je v povezovanju prihodnost«

V Sloveniji vsako leto propade veliko kmetij, ker se mladi ne odločijo, da bodo nasledili delo generacij pred njimi. A to ne velja za Frlanovo kmetijo na Vogrskem, katere tradicija sega že v leto 1853, saj je Žan Bric, mladi prevzemnik kmetije, od malih nog dobro vedel, kaj želi postati. Kot pravi, je kmetovanje poslanstvo, ki zahteva veliko dela in odrekanja, a hkrati tudi zavedanja, da je to 'tovarna' pod milim nebom, v kateri kmetovalec nikoli natančno ne ve, kaj ga čaka jutri. Zato mora imeti mladi kmet veliko znanja, spretnosti in veščin, hkrati pa mora biti inovativen in z mislimi usmerjen v prihodnost. V njej mora biti vedno tudi pripravljenost na sodelovanje, še zlasti med mladimi kmeti, je prepričan predsednik Društva podeželske mladine Primorske.

Frlanova kmetija obsega 15 hektarjev površin: približno polovica površin je s 30.000 trtami namenjena pridelavi grozdja za vino, medtem ko na poldrugem hektarju uspeva namizno grozdje. Preostale površine so namenjene gojenju krme za prašiče, saj je Frlanova kmetija tudi izletniška kmetija, kjer gostom radi postrežejo s svojimi domačimi mesninami in žlahtno kapljico, ki nosi blagovno znamko Vino Bric. Kmetija temelji na samooskrbi in je mešana kmetija, njen mladi prevzemnik Žan Bric pa si prizadeva, da bi bil na vseh področjih delovanja kmetije kar najbolj strokoven. Med našim obiskom mu dela ni manjkalo, saj je poleti v vinogradih treba veliko postoriti, vsak konec tedna pa na izletniško kmetijo zahajajo tudi organizirane skupine gostov, zaradi česar časa za počitek zanj ter za njegove starše in teto ni prav veliko. »Kmetovanje je poslanstvo, v katerem skrbimo za hrano za ljudi. Zato je pri prevzemu kmetij velikokrat čutiti strah ljudi, ki ne vedo, kako se spoprijeti s tem izzivom,« meni sogovornik, sicer diplomirani agronom.

Delati kot vinogradnik in razmišljati kot sadjar

Zdi se, da na Frlanovi kmetiji več kot uspešno inovirajo strategije in procese na kmetiji, ki želi biti samooskrbna. Tako so se že pred leti odločili za pridelavo namiznega grozdja, v kateri so prepoznali alternativo za breskove nasade, ki so jih imeli nekoč. »V Sloveniji imamo zgolj 12 hektarjev površin za pridelavo namiznega grozdja, torej ga za prodajo ne pridelamo skoraj nič. A gre za velik potencial, sploh na površinah, kjer imamo možnost namakanja,« je prepričan Žan Bric. »Na začetku smo imeli veliko težavo prepričati kupce, da je to grozdje res slovensko. Ljudje so navajeni, da namizno grozdje prihaja iz uvoza, zato napačno mislijo, da tako lepega grozdja v naši državi ni mogoče pridelati. A če primerjamo naše namizno grozdje in tisto iz uvoza, je naše že na videz popolnoma drugačno,« ugotavlja sogovornik in dodaja, da kupci zdaj že pogosteje trkajo na njihova vrata. Največ namiznega grozdja tako prodajo stalnim povpraševalcem, nekaj malega tudi na ljubljanski tržnici. »Pridelovanje namiznega grozdja je nekoliko drugačno od dela v vinogradu, kjer pridelujemo grozdje za vino. Tu moraš delati kot vinogradnik in razmišljati kot sadjar. Nenazadnje govorimo o sadju, zato mora biti grozd zelo lep, jagode pa čim bolj izenačene velikosti. Ročnega dela je temu primerno več,« še izpostavlja.

Na vprašanje, kako so na Frlanovi kmetiji pravzaprav prišli do inovativne ideje pridelovanja namiznega grozdja, Žan Bric odgovarja, da so bili nekoč eni večjih pridelovalcev breskev na tem območju. »Zaradi bolezni, ki so se pojavile v breskovih nasadih, smo bili te prisiljeni skrčiti, izpad dohodka pa smo se odločili nadomestiti s pridelavo namiznega grozdja. Velik poudarek smo namenili tolerantnim sortam, ki jih je mogoče pridelovati z manj škropljenja, saj imajo že same po sebi večjo odpornost na glivične bolezni. Razvoj je bil kar dinamičen: tako imamo trenutno kolekcijski nasad s približno 40 sortami, med katerimi bi radi prišli do treh, štirih sort, ki bi bile zanimive za nadaljnje gojenje. Naš cilj je konstanten pridelek namiznega grozdja iz leta v leto, z velikimi in hrustljavimi jagodami grozdja s čim manj pečkami, saj današnji potrošniki sadje velikokrat kupujejo prav na podlagi tega, koliko pečk je v njem,« priznava Žan Bric. Seveda bodo na kmetiji tudi v prihodnje pridelovali kakovostna vina v okviru blagovne znamke Vino Bric, kjer so v ospredju malvazija, zeleni sauvignon (tokaj) in rebula, ter barbera med rdečimi sortami vin.

Inovacije v kmetijstvu narekujejo tudi podnebne spremembe

Na vprašanje, v kolikšni meri morajo biti kmetje danes inovativni, da lahko njihove kmetije preživijo, Žan Bric odgovarja: »Tudi v kmetijstvu oziroma kmetijski proizvodnji in pridelavi so seveda prisotni trendi. Moramo pa se zavedati, da kmetijstvo vseeno ni tovarna, kjer bi bilo mogoče čez noč vse zamenjati; če govoriva o trajnih nasadih, traja vsaj štiri do pet let, da lahko spremenimo kulturo ali sorto. Prilagoditve v kmetijstvu so torej kar počasne. Kar pa se tiče inovacij, bi rekel, da moramo biti kmetje kar hitri, slediti je treba trendom oziroma povpraševanju. K inovacijam nas nenazadnje silijo tudi podnebne spremembe, ki smo se jim prisiljeni prilagajati. A naši kmetiji je prav takšna prilagoditev omogočila, da danes prideluje namizno grozdje. Sicer pa se zaradi podnebnih sprememb tudi v Vipavski dolini že pojavljajo kmetijske kulture, ki jih prej ni bilo v takem obsegu, oziroma ne na takšnih legah, kjer uspevajo danes«.

Da bi bili mladi kmetje kar najbolj inovativni, je ključno zagotoviti izmenjavo izkušenj, povezovanje in sodelovanje med njimi. To spoznanje je nedavno botrovalo ustanovitvi Društva slovenske podeželske mladine na Primorskem, ki mu predseduje prav Žan Bric. »Takšno društvo smo resnično potrebovali. Mladi kmetje, ki so dovolj inovativni, se lahko na kmetiji zaposlijo, kar jim zagotovo predstavlja izziv. Poleg tega jim pomaga tudi Evropska unija z ukrepom za pomoč mladim kmetom. Tako se za kmetovanje odloči tudi kdo več, čeprav nas je še vedno premalo, da bi lahko ohranjali kulturno krajino. Zato si prizadevamo, da bi na Primorskem dobili čim več članov in nato začeli z delovanjem, kjer bi mlade ozavestili o pomenu prevzema kmetij. Želimo si namreč, da bi ohranili vsaj zdajšnji delež kmetij. Podatki, koliko kmetij propade vsako leto, so namreč žalostni,« izpostavlja predsednik Društva podeželske mladine na Primorskem, ki povezuje mlade kmete od Trente do Kopra. Prepričan je, da znajo mladi zelo hitro prekalkulirati, ali se splača obdelovati kmetijo ali ne. »Če se izkaže, da je lažje hoditi v službo in da tako zaslužiš enako ali celo več, kmetija hitro propade. Zato upam, da bo v novi finančni perspektivi, ki se zdaj oblikuje, še več poudarka namenjenega ustreznim spodbudam za mlade, ki se odločijo za delo na kmetiji«.

S sodelovanjem tudi do večjega uspeha na razpisih

Prav v sodelovanju mladih kmetov Žan Bric vidi pomembno priložnost, da bi bilo v kratkem času opravljenega veliko dela, po drugi strani pa večjo možnost uspeha na prijavah na razpise. »To bo tudi ključnega pomena v naslednji finančni perspektivi: na razpise se namreč ne bo mogoče prijavljati, če ljudje ne bodo vključeni v katero od organizacij, ki kmete povezuje. Zato je zdaj pravi čas, da mlade ozavestimo, da je v povezovanju prihodnost,« meni sogovornik. V Vipavski dolini je namreč veliko majhnih kmetov z razdrobljenimi kmetijami, ki imajo voljo do dela, a po drugi strani ne vedo, kako bi svoje pridelke tržili. »Tisti, ki smo oblikovali svoje blagovne znamke, se bomo težje odločili za takšno obliko povezovanja, za manjše kmete pa bi ta pomenila vsaj zagotovljen odkup,« je prepričan Bric. Pri tem bo po njegovih besedah treba preseči miselnost, ki se navezuje na delovanje nekdanjih zadrug, in se zavedati, da lahko takšne oblike organiziranja obstajajo prav zato, da bi si kmetje medsebojno pomagali v kar največji možni meri.

Besedilo in fotografije: Katja Željan

Njihovo ponudbo si lahko ogledate tukaj.