Zavržena hrana je v razvitem svetu vedno bolj pereča problematika. Do odpadne in zavržene hrane prihaja prav povsod – tako pri proizvajalcih in pridelovalcih hrane, kot tudi na kmetijah, v gostinstvu, v trgovinah in ne nazadnje pri nas samih – v gospodinjstvu.
Statistika ni nič kaj pohvalna. Ocenjujejo, da na globalni ravni zavržemo 1,3 milijarde ton hrane. S tako količino bi lahko nasitili kar 800 milijonov lačnih ust. Organizacije združenih narodov za hrano opozarjajo, da je kar 45 milijonov ljudi v 43 državah na robu lakote.
Kot navaja Statistični urad Slovenije, smo Slovenci v letu 2020 zavrgli 143.570 ton hrane, kar je še 2 % več kot leto poprej. Največji delež, kar 52 % (73 ton), odpadne hrane smo zavrgli v gospodinjstvih. Z nekaj znanja o pravilnem hranjenju živil, z nekaj iznajdljivosti v kuhinji ter s ščepcem organiziranosti lahko te zavržke znatno zmanjšamo. Dobra novica je, da so nasveti preprosti in ni jih težko upoštevati.
Pomembno je, da živila kupujemo premišljeno. Pri tem pomaga, če se v trgovino odpravimo z nakupovalnim seznamom in se ga tudi držimo. Živila moramo doma tudi primerno in pravilno shranjevati ter paziti, da jih porabimo skladno z roki uporabe. Pomembno je namreč razločevanje med oznakama »porabiti do« in »uporabno najmanj do«. »Porabiti do« je navodilo, ki ga ne smemo zanemariti. Zaradi varnosti hrane je treba živila porabiti do tega datuma, sicer jih je treba zavreči. Zato moramo potrošniki te datume redno spremljati in preverjati, da bi se izognili zavrženi hrani.
K zmanjševanju odpadne hrane pripore tudi kuhanje primerne velikosti porcij glede na število oseb, ostanke hrane pa shranimo za kasnejšo pripravo novih jedi. Z nekaj iznajdljivosti pa jih lahko uporabimo tudi drugače. Spodaj vam ponujamo nekaj predlogov.
Kako uporabiti ostanke zelenjave?
Ostanke zelenjave, ki jih obrežemo pri kuhanju, uporabimo kot del jušne osnove. To pomeni, da obrezke korenja, zelene, čebule in ostale zelenjave vržemo v lonec z vodo ter segrevamo do vretja – in že je jušna osnova pripravljena.
Običajno zavržemo tudi liste zelene in pri tem naredimo veliko napako, saj so aromatični in jih lahko uporabimo za pripravo jedi. Liste nasekljamo ter jih zamrznemo po porcijah, pri kuhanju pa jih dodamo k mesnim ali zelenjavnim jedem ter različnim juham.
Kaj storiti s paradižniki v hladilniku? Posušimo jih lahko v pečici in nato shranimo v olivnem olju, ki smo mu dodali različne začimbe.
Zelenjavolahko tudi blanširamo ter zamrznemo in jo uporabimo, ko jo potrebujemo. Na ta način lahko shranjujemo brokoli, korenje, grah, brstični ohrovt, fižol, blitvo, špinačo in še bi lahko naštevali.
Kaj storiti z ostanki sadja?
Če je sadje malo prezrelo, ga lahko uporabite za različne sadne napitke. Maline, banane, jagode, borovnice in podobno sadje zmešajte v mešalniku z malo mleka ali jogurta in že imate pripravljen slasten napitek.
Za otroke pripravite takšna in drugačna sadna nabodala, ki so prava paša za oči in usta. Tudi sadna solata se bo izvrstno prilegla. Otroci sadje raje jedo takrat, ko je pripravljeno na zanimiv način.
Iz katerega koli sadja lahko pripravite tudi sadno marmelado. Na ta način lahko uporabite različne ostanke sadja, ki bi ga sicer zavrgli.
Če vam ostajajo jabolka, pripravite jabolčne pite in jih še surove zamrznite. Potem jih po potrebi jemljite ven iz zamrzovalnika.
Kam z ostanki kruha?
Iz ostankov nekaj dni starega kruha lahko pripravimo slastne kruhove kocke, s katerimi obogatimo juhe ali solate.
Iz suhega kruha lahko naredimo tudi krušne drobtine in jih uporabimo za panirano meso ali zelenjavo.
Tudi za kruhove cmoke je najbolj primeren starejši in nekoliko suh kruh. Kruhove cmoke lahko potem zmrznemo in uporabimo tudi kasneje. Pripravimo pa jih tako, da kruh narežemo na kocke. Dodamo še prepraženo čebulo s peteršiljem, mleko z umešanimi jajci ter sol, poper in moko.
Iz ostankov rezin kruha pripravimo tudi ocvrt kruh, ki je prava poslastica. Rezine kruha pomočimo v mleko in nato še v razžvrkljano jajce ter ocvremo. Zraven se odlično prileže kompot, ki ga prav tako pripravite iz ostankov sadja.
Iz starega kruha lahko pripravimo tudi hitro kosilo. Na dno posode položimo rezine suhega kruha, nato dodamo plast toplotno obdelanega mletega mesa, zaključimo pa s plastjo rezin kruha. Vse skupaj prelijeno z mešanico mleka, smetane jajc in soli ter spečemo v pečici.
Kako porabiti ostanke mesa in kosti?
Ostanke piščančjih kosti nikar ne zavrzite, ampak iz njih pripravite odlično jušno osnovo. Le-to lahko zmrznete in nato uporabljate po potrebi.
Maščobo, ki ste jo odrezali od kosov mesa, lahko zmeljete ter dodate različna semena – tako boste dobili domačo hrano za ptice.
Če vam ostajajo kosi mesa, jih narežite na manjše koščke ter uporabite za pripravo enolončnice. Prav tako lahko iz ostankov mesa pripravite odlične sendviče.
Razno
Ostankom pire krompirja lahko dodamo jajce in moko ter tako pripravimo krompirjeve svaljke. Le-te lahko tudi zamrznemo in uporabimo po potrebi.
Ostanke testenin lahko pripravimo v obliki narastka, v katerem se izmenjujeta plast testenin in plast zelenjave. Vse skupaj prelijemo z bešamelom in spečemo.
Iz ostankov riža lahko pripravimo riževe palačinke, in sicer tako, da z rižem zmešamo moko, mleko in jajce ter spečemo.
Z različnimi ostanki hrane lahko obložimo listnato testo ter prelijemo s smetano in potresemo z naribanim sirom. Spečemo v pečici.
TRŽNICA NA BORJAČU © Vse pravice pridržane, 2021 | KOLOFON | Izdelava spletnega portala: Agencija Kodnes