Vsako leto 29. septembra obeležujemo Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Namen dneva je opozoriti, da zavržena hrana ne pomeni le izgubljenega živila, ampak tudi izgubljeno delo, čas, vodo, energijo in druge vire, ki so bili potrebni za njeno pridelavo, predelavo in pripravo.

Pri lokalno pridelani hrani je ta povezava še posebej vidna. Za zabojčkom sadja, kozarcem marmelade, steklenico soka, kosom sira ali svežo zelenjavo stoji delo kmeta, ki se začne veliko prej, preden izdelek pride do kupca. Prav zato je smiselno o hrani razmišljati kot o nečem, kar ima svojo vrednost in zgodbo.

Zmanjševanje odpadne hrane se začne pri vsakodnevnih navadah. Pomagajo že premišljeno načrtovanje nakupov, pravilno shranjevanje živil, priprava primernih količin in uporaba ostankov pri naslednjem obroku. Pomembno je tudi, da kupujemo toliko, kolikor lahko porabimo.

Ena od prednosti nakupa pri lokalnih ponudnikih je prav neposrednejši stik s hrano in njenim izvorom. Kupci pogosto bolje vedo, kdo je pridelek pridelal, od kod prihaja in kako je nastal. Tak odnos lahko spodbuja tudi bolj premišljeno ravnanje z živili in manj nepotrebnega zavržka.

Posebno vlogo pri oblikovanju navad imajo tudi otroci in mladi. Skozi kuhanje, spoznavanje sezonskih živil in razumevanje, koliko dela je potrebnega za pridelavo hrane, lahko že zgodaj razvijajo bolj odgovoren odnos do hrane.

Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani je zato dobra priložnost za razmislek, vendar se prizadevanja ne končajo 29. septembra. Vsaka premišljena odločitev pri nakupu, pripravi in porabi hrane lahko prispeva k temu, da je zavržemo manj.

Spoštovanje hrane se začne tudi s spoštovanjem ljudi, ki jo pridelujejo.