»Kupci se k nam vračajo, kar nam daje zagon in motivacijo«

Začetki Kmetije Lah segajo v 19. stoletje, ko je praded zasadil doma cepljene trte v svojem vinogradu Roženplac v Dornberku. Že od takrat naprej se veselje do dela v vinogradu in pridelavi najboljših vin prenaša skozi generacija, danes pa Kmetija Lah obdeluje približno deset hektarjev vinogradov in dva hektarja sadovnjakov breskev. »Sam sem zaposlen na kmetiji, pri delu pa mi pomagajo družinski člani ter v trgatvi veliko prijateljev, znancev in naših strank, ki se vedno znova vračajo k nam tudi med letom,« pravi gospodar kmetije Matjaž Lah, ki se je kot univerzitetni diplomirani inženir agronomije specializiral za vinarstvo, tako da kletarska dela opravlja sam, polnitve steklenic pa izvajajo na lastni polnilnici.

A ker je do trgatve še nekaj časa, sezona obiranja breskev pa na vrhuncu, začnimo našo tokratno zgodbo pri tem sladkem sadežu, po katerem je bila Vipavska dolina v preteklosti zelo znana, zadnja leta pa se je število zasajenih površin z breskvijo opazno skrčilo. Lahovi jih, kot smo že omenili, pridelujejo na dveh hektarjih sadovnjakov, v katerih gojijo tri sorte, in sicer Red Haven, Maria Marta in Veteran. »Zadnja leta so za sadjarstvo izredno neugodna. Suša, pozeba in letos še toča so nam zdesetkala pridelek, zato je breskev vedno premalo, in bi jih lahko prodali veliko več, saj je povpraševanja za domače sadje, predvsem breskve, iz leta v leto več,« priznava Matjaž Lah. Zadnje neurje s točo pa ni prizaneslo niti njihovih vinogradom: največ škode je v treh vinogradih v Prvačini in na Dombravi, na ostalih sedmih lokacijah pa je škoda manjša.

Pri sortah in letnikih z višjo vsebnostjo kislin kontroliran biološki razkis

Najboljše lege Lahovih vinogradov so sicer vinograd Špegle, Paradiž, Komuni, Karlovec in Šekavec. Tu zorijo sladke grozdne jagode, iz katerih nastajajo odlična bela in rdeča vina. Naj omenimo, da so na Kmetiji Lah že leta 2006 sklenili, da začnejo pisati novo zgodbo o vinu. »Obstoječo klet smo preuredili v sodobno klimatizirano vinsko klet, stare akacijeve sode pa so zamenjale nove, po meri narejene inox posode. Vse cisterne smo povezali z najsodobnejšim hladilnim sistemom, ki nam omogoča, da pri belih vinih s hladno maceracijo razpecljane bele drozge podaljšamo kontakt jagodne kožice z moštom za šest do dvanajst ur. Drozgo nato stisnemo v pnevmatski stiskalnici ter ohladimo mošt za 24 ur do zbistritve. Sledi pretok in kontrolirana fermentacija pri 15 stopinjah Celzija. Pri rdečem grozdju potekata fermentacija in mešanje razpecljane drozge v vinifikatorjih šest do osem dni. Pri sortah in letnikih z višjo vsebnostjo kislin izvajamo kontroliran biološki razkis, ki naredi mlada rdeča vina prijetna že kmalu po Martinovem,« pojasnjuje Matjaž Lah. Kot dodaja, na kmetiji kmetujejo zelo sonaravno, hkrati pa delujejo dolgoročno. »V vinogradih ne uporabljamo insekticidov, vključeni smo v integrirano pridelavo grozdja, KOPOP program ter v višjo kategorijo shem za podnebje in okolje – SOPO, ki so povezane z naravo,« izpostavlja.

Uporabo fitofarmacevtskih sredstev bi radi zmanjšali na minimum

»Naša vizija je, da na kmetiji zmanjšamo uporabo fitofarmacevtskih sredstev na minimalno raven, da lahko pridelamo čim bolj naravna vina. Posledično je potrebno na ta način opraviti veliko več ročnega dela v vinogradu, da se ohrani odlično kvaliteto grozdja,« še priznava sogovornik, ki se strinja, da vsako dobro vino potrebuje tudi uspešno tržno pot. »Naša sreča je, da imamo večino kupcev v Sloveniji, tako da jim je naše vino dokaj hitro na razpolago. Ker so vina Kmetije Lah prepoznali kot kvalitetna in si jih želijo imeti in uživati v njih vsak dan, pa tudi ob obletnicah in večjih dogodkih, se k nam vračajo, kar nam daje zagon in motivacijo, da povečujemo naše kapacitete in zasajujemo nove vinograde, da zadostimo njihovim željam,« poudarja Matjaž Lah. Njihovi kupci v Sloveniji so sicer razpršeni po vsej državi, nekaj pa jih je tudi v tujini. Večinoma prodajo vina opravljajo sami, med odjemalci Lahovih vin pa so tudi restavracije in gostinski obrati. »Kupci vina dandanes so zahtevni in izobraženi ter zelo cenijo domača vina višje kakovosti, seveda ob upoštevanju tradicionalnih vrednot pri pridelavi vina,« meni Matjaž Lah.

Zlate in srebrne medalje z mednarodnih vinskih ocenjevanj na sejmih Agra

Visoko kakovost Lahovih vin dokazujejo številna priznanja in nagrade. »Leta 2021 smo na mednarodnem vinskem ocenjevanju na sejmu Agra 2021 v Gornji Radgoni sodelovali s štirimi vzorci in prejeli štiri medalje. Naš chardonnay vrhunsko vino je osvojil zlato medaljo, naši rumeni muškat vrhunsko vino, cabernet sauvignon vrhunsko vino in refošk vrhunsko vino pa srebrno medaljo. Letos pa smo na mednarodnem vinskem ocenjevanju na sejmu Agra 2023 v Gornji Radgoni sodelovali z dvema vzorcema vrhunskih vin in osvojili zlato medaljo za chardonnay selection vrhunsko vino ter srebrno medaljo za cuvee selection vrhunsko vino,« ponosno pove gospodar kmetije. Kot opaža, so kupci za njihova vrhunska in kakovostna vina pripravljeni odšteti več, saj za to ceno dobijo resnično odlična vina, ne glede na ponudbo cenejših vin na trgu. In kakšni so načrti kmetije v prihodnje? »Načrtujemo postavitve novih vinogradov s starimi vipavskimi sortami, kot sta zelen in pinela, ki si ju zelo želimo imeti v svoji kleti, hkrati pa planiramo tudi izgradnjo nove vinske kleti. Vedno več veselja za delo na kmetiji imajo tudi naši štirje otroci, ki gredo radi z nami v vinograde in nam tam pomagajo,« sklene Matjaž Lah.