»Če poskrbiš za kakovost, zagotovo pridejo tudi kupci«

V srednjem delu Vipavske doline je doma sadjarsko-vinogradniško usmerjena kmetija Pr'Škandravih, ki obsega pet hektarjev vinogradov in sadovnjakov. Gospodar Pavel Cigoj se že nekaj časa čedalje bolj usmerja v sadjarstvo, tako da na vrata kmetije v Velikih Žabljah lahko potrkajo vsi tisti, ki imajo radi doma pridelane breskve, marelice, kivi, fige in kaki, v prihodnjih letih pa bo Pr'Škandravih mogoče priti tudi do sladkih mandarin. Cigojevi so namreč eni redkih, ki se lahko v Vipavski dolini pohvalijo z nasadom skoraj dvesto dreves te vrste agrumov, ki ima zdaj tri leta in na polno rodnost še čaka.

Kot pravi Pavel Cigoj, kmetuje že od malih nog. Takrat je imela njihova kmetija »vsega po malo«, saj je bila kot večina tedanjih kmetij mešana, torej so imeli doma nekaj živali in trte. »Po očetovi smrti smo se usmerili predvsem v vinogradništvo, delo na kmetiji pa sem takrat opravljal ob redni službi. Leta 2006 sem se odločil, da bom pustil službo. Takrat sem imel na kmetiji nasajenih že več sadnih dreves, tako da sem se lahko začel s kmetovanjem poklicno ukvarjati. In to delo zdaj opravljam zadnjih 18 let,« pove Pavel Cigoj. Kmetija Pr'Škandravih se čedalje bolj usmerja v sadjarstvo, medtem ko vinogradništvo počasi opuščajo. To pa z drugimi besedami pomeni, da je od petih hektarjev površin, ki jih kmetija premore, le še hektar zasajen s trtami, na polovici hektarja uspevajo oljke, ves preostali delež pa predstavljajo nasadi breskev, marelic, kivija, fig, kakija in mandarin. »Za delo se na kmetiji ni bati, nikoli ga ne zmanjka,« se pošali gospodar Pavel Cigoj, medtem ko nas popelje po svojih lepo urejenih sadovnjakih nad Velikimi Žabljami.

S prodajo domačega sadja težav ni

In kdo so kupci sadja, ki ga pridelajo pri Cigojevih? »Kupci prihajajo od vsepovsod. Pred nekaj leti so naši kakiji šli celo v Francijo. Pa to ni bila kakšna posebna sorta kakija, bil je čisto navadna sorta tipo. Oče jih je poslal hčeri, ki živi v Franciji, dostavil pa ji jih je voznik tovornjaka, ki je bil na poti tja. Kolikor vem, je bila hčerka s to pošiljko nadvse zadovoljna,« zadovoljno poudari sogovornik. Kot priznava, večina kupcev pride po sadje kar na njihovo kmetijo, saj so vrata Cigojevih zanje odprta praktično ves čas. Večina pride sadje zgolj kupovat, ne pa obirat, a se najdejo tudi kakšne izjeme. Načeloma na kmetiji kar sami naberejo sadje v zabojčke in ga zatem prodajajo na kmetiji. »Zaenkrat prodaja kar gre, večjih težav doslej res ni bilo. Je pa treba priznati, da so letine sadja v zadnjih treh oziroma štirih letih, praktično od velike pozebe pred štirimi leti, bolj skromne. Bomo videli, kako bo v prihodnje,« pristavi Pavel Cigoj. Najbrž je skoraj odveč zapisati, da kupce, ki obiščejo kmetijo Pr'Škandravih v Velikih Žabljah najbolj navdušita okus in kakovost doma pridelanega sadja, ki sta povsem drugačna od sadja, ki ga prodajajo v velikih diskontnih prodajalnah. Po drugi strani pa drži tudi, da ljudje še vedno radi kupujejo sadje z očmi. »A sami pri sebi se bodo morali odločiti, čemu bodo dali prednost. Lepote so trgovine polne, še zlasti s sadjem, ki prihaja iz Španije, dobro in kakovostno sadje pa je treba poiskati drugod,« meni Pavel Cigoj.

Pa so kupci po njegovi oceni danes pripravljeni odšteti tudi nekoliko več za kakovostno sadje? »Največkrat je tako, da o končni odločitvi odloča cena. Plače so, kakršne so, in če človek upa nekaj dobiti ceneje, bo seveda vzel tam. A v tem primeru se je treba zavedati, da bo lahko tudi kakovost na ta račun občutno slabša. Kupci so si med seboj zelo različni. Za nekatere cena ni problem in pustijo tudi več, če so s sadjem zadovoljni. Rekel pa bi, da krepka polovica pri nakupu še vedno najbolj gleda na ceno,« poudarja gospodar kmetije Pr'Škandravih, ki vedno prisega na kakovosten pridelek. »Če se držiš kakovosti, bodo zagotovo prišli tudi kupci. Za našo kmetijo velja, da ima približno 80 odstotkov stalnih strank, je pa malo tudi fluktuacije – nekateri odidejo in drugi pridejo na novo. Kupci so čedalje bolj zahtevni, največkrat je njihovo prvo vprašanje, ali je bilo sadje na kmetiji škropljeno ali ne. Za večino sadnih sort, ki jih imam na kmetiji, škropljenje ni potrebno. Kakijev in kivijev doslej še nikoli nismo škropili, zato lahko rečem, da lahko kupci pri nas dobijo tudi nekaj povsem ekološkega sadja,« izpostavi sogovornik.

Slastne mandarine in avtohtoni topolovček

Nekaj posebnega je med sadovnjaki Cigojevih brez dvoma mlad nasad mandarin s skoraj dvesto drevesi, ki imajo zdaj tri leta. »Rastejo v tem laporju, najbrž bo polna rodnost nastopila čez kakšnih pet let. Drevesca so v tem trenutku majhna, zato morajo napraviti še volumen. Če bodo preveč zrasla, jih bo treba omejevati z rezom,« razloži gospodar kmetije, medtem ko občudujeva še zadnje letošnje mandarine, ki so zorele na drevesih. »Večino imamo v tem trenutku za domače potrebe, smo jih pa nekaj kilogramov letos tudi že prodali. Ko se bodo drevesa okrepila, bi lahko pridelali tudi 20 kilogramov mandarin na drevo v polni rodnosti. Vsekakor upam, da bo do tega enkrat prišlo. Če nam je le ne bodo preveč zagodle neugodne vremenske razmere,« pravi. In načrti za naprej? »Zemljišč za dejavnost kmetije ne bomo širili, saj povsem zadostujejo. Bo pa treba vzgojiti naslednika,« se namuzne Pavel Cigoj, a hkrati hitro spomni na pregovor o zarečenem kruhu in pristavi, da se stvari lahko hitro spremenijo. Tudi na kmetiji je tako. »Kjer smo imeli nekoč velik nasad breskev, zdaj sadimo fižol. Ugotovil sem namreč, da se bolj splača sejati fižol kot pšenico, pa čeprav je dela s pridelavo in čiščenjem fižola občutno več, kot če bi pšenico požel s kombajnom. Toda ves pridelan fižol smo vedno tudi prodali. Še več, oglašajo se mi celo kupci, ki so fižol pri nas kupovali že pred leti,« priznava sogovornik. Kar z drugimi besedami pomeni, da sta doma vzgojeni vrsti fižola – gre za češnjevec in avtohtono vrsto topolovček – brez uporabe škropiv in z veliko skrbjo do narave očitno nadvse cenjeni. In da dober glas očitno še vedno seže v deveto vas… »Tudi kupci ne dobijo več vsega v trgovinah. Mene deset let nihče od posrednikov oziroma trgovcev ni vprašal, ali imam pridelke, ki bi jih utegnili zanimati. A tudi to se je letos spremenilo,« sklene Pavel Cigoj.