Poleti Vipavska dolina zaživi v vseh odtenkih zelene. Vinogradi se vzpenjajo po okoliških pobočjih, burja za hip umiri vročino, v vaseh pa čas teče nekoliko počasneje. Med njimi so tudi Plače – vas, kjer domačini dobro vedo, da se najboljše zgodbe ne pripovedujejo na hitro. Ena takšnih nastaja na Kmetiji Valič že skoraj tristo let. Ko zapeljete mimo table za vas in zavijete na drugo asfaltno cesto levo v hrib, prispete na domačijo, kjer obiskovalca najprej pozdravita domačnost in mir podeželja. Tu se vsakdan začne zgodaj in se vrti okoli dela na kmetiji – od vinogradov in živali do gostov, ki vedno pogosteje odkrivajo ta del Vipavske doline.

Tam, kjer tradicija šteje skoraj tristo let

Priimek Valič je z domačijo povezan že od leta 1728. Zapise o svojih prednikih so našli v samostanski knjižnici v Vipavskem Križu, danes pa zgodbo nadaljuje že deveta generacija. »Od nekdaj so tukaj kmetovali, pridelovali hrano, redili živali ter se ukvarjali z vinogradništvom in vinarstvom. Danes pa največ pozornosti namenjamo vinogradništvu, prašičereji in vse bolj tudi turizmu,« pripoveduje Aleksander Valič.

Ljubezen do kmetije se začne že v otroštvu

Njegove besede pa ne zvenijo kot predstavitev turistične ponudbe, ampak kot pripoved človeka, ki je z domačijo odraščal. Na vprašanje, kdaj se je odločil, da bo nadaljeval družinsko tradicijo, odgovori:  »To ni bila odločitev. Že kot otrok sem vedno pomagal doma. Veselje do tega dela je preprosto raslo skupaj z mano.«

Na kmetiji se dan začne zgodaj. Malo po šesti uri zjutraj najprej poskrbijo za živali. Nato se vsak odpravi tja, kjer ga tisti dan najbolj potrebuje delo – v vinograd, k pripravi zajtrkov za goste, v klet ali na njive. Kmetija namreč ne pozna delovnega časa. Ob vprašanju, katero delo mu je najljubše, se Aleksander nasmehne in prizna: »Vsa dela je treba opraviti. So pa traktorska in strojna dela tista, ki jih najraje delam.«

Kakovost vina se vedno začne v vinogradu

Osrčje Kmetije Valič predstavljajo vinogradi, ki se razprostirajo na štirih hektarjih in pol značilnih vipavskih teras. Med sortami prevladujejo bele rebula, sauvignon, chardonnay in malvazija, dopolnjujeta pa jih rdeča cabernet sauvignon in merlot. Iz skrbno pridelanega grozdja v njihovi kleti nastajajo mirna vina in dve penini, vsa pa pridelujejo po tradicionalni metodi. A dobro vino se ne rodi šele v sodu. »Kakovost vina se vedno začne v vinogradu. Z zimsko rezjo, zelenimi deli in skrbjo skozi vse leto. Šele potem pride klet.« To je misel, ki jo na kmetiji hitro razumeš. Vsaka trta, vsak grozd in vsak letnik nosijo zgodbo celega leta.

Ko narava postavlja izzive

Začetek letošnjega poletja je bil tudi za kmetijo Valič zahteven. Njihove vinograde je namreč kar trikrat prizadela toča, zato bo grozdja približno četrtino manj. »Trgatev bomo predvidoma začeli proti koncu avgusta. Upamo, da bo vreme do takrat zdržalo.«

Čeprav takšne vremenske ujme povzročijo precej skrbi, na kmetiji ostajajo optimistični. Zavedajo se, da je tudi to del življenja vinogradnika. Vsako leto prinese drugačne razmere in prav sposobnost prilagajanja je ena najpomembnejših lastnosti, ki jih delo na zemlji zahteva. Podnebne spremembe danes občutijo skoraj vsi kmetje. Daljša sušna obdobja, močnejša neurja in vse pogostejši vremenski ekstremi zahtevajo drugačen način razmišljanja kot pred nekaj desetletji. Na Kmetiji Valič se razmeram prilagajajo predvsem z izbiro ustreznih podlag vinske trte, veliko pa si obetajo tudi od namakalnega sistema, ki bi lahko pomembno izboljšal pogoje za pridelavo. »Ko bo namakalni sistem prišel do nas, bo to veliko pomenilo ne le za vinograde, ampak tudi za druge površine. Verjamemo, da bodo številne njive ponovno zaživele.«

Kaki – posebnost Kmetije Valič

Čeprav obiskovalci Kmetijo Valič največkrat povezujejo z vinom, je njihova zgodba veliko širša. Pred približno petnajstimi leti so se odločili za zasaditev okoli 250 dreves kakija tradicionalne sorte Tipo. Čeprav v Vipavski dolini to še vedno ni povsem običajna kultura, jih je pri odločitvi vodilo predvsem opazovanje domačega okolja. »Pogledali smo po okolici in videli, da stara drevesa kakija tukaj lepo uspevajo. Rekli smo si – če uspeva sto metrov stran, zakaj ne bi tudi pri nas.« Čeprav so nekateri zaradi nevarnosti spomladanske pozebe dvomili o uspehu takšne odločitve, se je izkazalo, da je bila prava. V vseh teh letih jih je resneje prizadela le ena pozeba, nasad pa danes predstavlja pomemben del njihove ponudbe.

Ko gost postane prijatelj

Na kmetiji Valič pa zadnja leta razvijajo tudi turistično dejavnost. Obiskovalcem trenutno ponujajo apartma za štiri osebe, v prihodnje pa načrtujejo ureditev še enega. Poleg nastanitve gostom pripravljajo domače zajtrke ter organizirajo degustacije vin in domačih suhomesnatih dobrot.

Največje zadovoljstvo pa jim prinašajo gostje, ki se vedno znova vračajo. Aleksander z nasmehom pripoveduje zgodbo o skupini čeških jadralnih padalcev, ki je pred leti povsem po naključju prenočila na njihovi kmetiji. »Od takrat prihajajo vsako leto. Pravijo, da jih vedno znova privabijo naše vino, salame, klobase in predvsem domačnost.« Prav domačnost je beseda, ki med obiskom Kmetije Valič najbolj zaznamuje celotno izkušnjo. Ni pomembno le, kaj gost dobi na mizi, temveč predvsem, kako se pri njih počuti. Kot pravi Aleksander: »Želim si, da bi vsak obiskovalec od nas odšel z občutkom, da je bil pri prijateljih in da se je tukaj počutil kot doma.« In prav ta pristnost je razlog, da se številni gostje na Kmetijo Valič radi vračajo.

Pogled v prihodnost

Ko pogovor nanese na prihodnost, Aleksander pove, da njihova želja ni zgolj pridelati kakovostno vino ali odlične domače izdelke, temveč obiskovalcem ponuditi celotno zgodbo – od vinograda in njive do krožnika in kozarca. »Najlepše bi bilo, da bi vse, kar pridelamo, lahko ponudili neposredno ljudem. Da pridelek iz njive in vinograda pride naravnost na mizo.«

Na Kmetiji Valič bodo tudi v prihodnje nadaljevali z obnovo vinogradov in postopno širili turistično ponudbo. Njihov cilj ostaja preprost:  »Ohraniti domačnost, zaradi katere se gostje radi vračajo.«

Ko se poslovim in še zadnjič pogledam proti kmetiji Valič, je jasno, da se na tej kmetiji ne prenašata le znanje in tradicija vinogradništva. Iz roda v rod se prenaša tudi spoštovanje do zemlje, dela in ljudi. Prav zato Kmetija Valič ni le kraj dobrega vina, temveč prostor, kjer se preteklost in sedanjost naravno prepletata. Devet generacij je pustilo svoj pečat, naslednje pa bodo, kot kaže, to zgodbo pisale naprej.