»Največje darilo je, ko gostje z naše kmetije odhajajo zadovoljni«

Poletje je čas marelic, ki so nadvse priljubljeno sadje za pripravo marmelad, kompotov in suhega sadja. Ker se je sezona marelic že začela, smo se tokrat odpravili na Planino, na kmetijo Viljema Marca, in se prepričali, da je lahko sladko tudi izjemno zdravo. Uživanje marelic namreč prinaša ogromno različnih pozitivnih vplivov na zdravje. Gre za dober vir vitaminov A, B3, C, E in K, marelice pa vsebujejo tudi precej pomembnih mineralov (med drugim kalij, baker, železo, mangan, magnezij in fosfor) ter vlaknin. Ste vedeli, da so marelice zelo koristne za prebavo in močnejše kosti, da ščitijo naš srčno-žilni sistem, da suhe marelice preprečujejo anemijo ter da je marelično olje zelo cenjeno v kozmetični industriji, saj kožo oskrbuje z antioksidanti in upočasnjuje procese staranja? Zdaj je torej čas, da se marelic dobro najemo in tako poskrbimo za naložbo v zdravje…

Na kmetiji Viljema Marca imajo okrog 2000 dreves sadnega drevja, med katerimi so češnje, marelice, breskve in kaki. Sadovnjaki se razprostirajo na približno dveh hektarjih površin, medtem ko se celotna kmetija lahko pohvali z okrog desetimi hektarji kmetijskih zemljišč. »Poleg sadovnjakov imamo še gozd, njive in travnike, torej dovolj za samooskrbo. Ukvarjamo se tudi s perutninarstvom, saj imamo 30.000 piščancev brojlerjev, ki jih vzrejamo za družbo Pivka perutninarstvo,« pove Viljem Marc, ki mu pri kmetovanju pomaga še sin, hčerka, na pomoč priskoči zlasti med vikendi, žena pa ima službo. Vse skupaj se je pravzaprav začelo prav s perutninarstvom, katerega zaslužek je omogočil, da je naš tokratni sogovornik kupoval zemljišča okrog hiše in postopoma širil kmetijsko dejavnost. »V sadjarstvu smo se najprej lotili s češnjami, ki so se jim potem pridružile še druge sadne sorte. Najstarejši nasadi češenj tako štejejo okrog 30 let, smo pa nasade tudi ves čas obnavljali, tako da so nekateri stari 25, drugi 15 let, zadnji sadovnjak pa ima le pet let,« poudarja Viljem Marc. Nadmorska višina Planine meri okrog 300 metrov, kar je za pridelavo sadja nadvse ugodno, saj pozeba ne pobere toliko pridelka kot v dolini, kar še zlasti velja za marelice. »Res imamo srečo, da so razmere tu boljše in sadje lahko obstane. Če ga v dolini zaradi pozebe ni, ga boste na Planini dobili,« priznava Marc.

Po marelice hodijo na Planino s celega sveta

In kako je zadovoljen z letošnjo letino? »Prve češnje so bile kar v redu, zaradi dežja pa so potem precej razpokale in jih zato skoraj nismo brali. Tudi pozne sorte so relativno dobro obrodile, čeprav je seveda res, da je letošnji pridelek bistveno manjši kot prejšnja leta. Pri nekaterih sortah češenj je bil izpad pridelka 50-odstoten, pri nekaterih tudi 80-odstoten, pri nekaterih pa izpada sploh ni bilo in so odlično obrodile. Imamo 15 različnih sort češenj, od zgodnjih do poznih, z letino pa smo kljub izpadu kar zadovoljni. Kdor z majhnim ni zadovoljen, tudi z velikim ni nikoli,« meni Viljem Marc. Prve marelice so na njegovi kmetiji letos začeli obirati okrog 11. junija, a jim je precej ponagajalo deževje, zato so marelice začele gniti. »Upamo, da bodo kasnejše sorte obrodile bolje in da bo letina normalna, veliko pa je seveda odvisno tudi od vremena,« dodaja gospodar kmetije. Marelice sicer zorijo dober mesec, včasih celo več. Običajno začnejo marelice zoreti, ko se letina češenj približuje koncu. A letos so češnje nekoliko zamujale pri zorenju, tako da je bilo ob našem obisku mogoče še obirati češnje in se hkrati sladkati s prvimi marelicami.

Ko beseda nanese na to, kdo največ povprašuje po marelicah s kmetije, Viljem Marc odgovarja, da so kupci praktično iz cele Slovenije, precej pa je tudi tujcev. »Ker jih je veliko nastanjenih v kampih in apartmajih po Vipavski dolini, nas redno obiskujejo. In prihajajo z vsega sveta. Najpogosteje k nam zahajajo družine, saj si sadje na kmetiji lahko kar same naberejo in poskusijo. Seveda smo zadovoljni, da lahko sadje prodajamo na domu. Obiskovalci pa po drugi strani hitro zaznajo razliko med domačo marelico in tisto, ki prihaja iz hladilnic in je največkrat v prodaji v diskontih. Še zlasti so navdušeni, da lahko sadež naberejo kar z drevesa, saj je to za mnoge povsem nova izkušnja, za nas pa velika prednost,« priznava. Če je letina dobra, na kmetiji Viljema Marca naberejo tudi po nekaj ton marelic, vendar je vse odvisno od vremenskih razmer. »Lani je bila velika suša, ko so češnje in marelice delale nastavke za sadje, in to se precej pozna na letošnji letini. So pa seveda odstopanja od sorte do sorte. A tudi v času letošnjega cvetenja marelic je bilo vreme precej deževno in hladno, zato čebelice niso opraševale cvetov tako, kot bi si želeli,« ugotavlja Viljem Marc.

Upajo vsaj na vikend odprtih kmetij

Pa so kupci pripravljeni odšteti kakšen evro več za dobro sadje? »Nekaterim to ni težko, saj tako dobijo kakovostno sadje. Razumem tudi tiste, ki imajo majhno pokojnino, čeprav menim, da si sadje z naše kmetije lahko vseeno privoščijo. Sploh zato, ker pri nas vedno veš, kaj boš dobil za svoj denar,« pravi sogovornik. S kupci se praviloma dogovorijo za termin obiska, ki jim ustreza, sadje pa si lahko naberejo sami ali pa jim ga naberejo na kmetiji, če gostom za takšno (prijetno) opravilo zmanjkuje časa. Ko je sezona obiranja sadja na vrhuncu, imajo na kmetiji pomoč, saj vsega dela sicer ne bi zmogli. »V družini nas je bilo sedem otrok, tako si med seboj pomagamo, pomoči sorodstva pa smo vedno veseli,« še dodaja. Na Planino po sladko in sočno sadje sicer zahajajo tudi večje skupine tako iz Slovenije kot iz tujine. »Ravno v teh dneh smo na Planini gostili dvesto obiskovalcev iz avstrijskega Salzburga. To je promocija za celo Slovenijo in bili so zelo zadovoljni, mi pa tudi, saj gre dober glas o nas tudi v druge države,« zadovoljno pove Viljem Marc. Marelice s Planine so si svojo prepoznavnost v preteklosti že zgradile s praznikom marelic, ki pa ga zadnjih nekaj let domačini niso izpeljali. »Ne morem reči, da nam lokalna skupnost ne pomaga pri promociji, bi bilo pa te pomoči lahko več prav pri takšnih prireditvah. Zunanje izvajalce, ki pridejo sem predavat ali skrbijo za program, je namreč treba plačati, prodano sadje pa stroškov, ki jih imamo z organizacijo prireditev, žal ne krije. Če praznika marelic letos ne bo bomo imeli, upamo vsaj na kakšen vikend odprtih kmetij. Sadjarji bi prireditev radi izpeljali, saj je to nenazadnje promocija za vse tukajšnje sadjarje. Na Planini imamo v tem trenutku štiri oziroma pet velikih sadjarjev, ki se ukvarjajo s pridelavo marelic, med seboj pa dobro sodelujemo, sploh ko pridejo na obisk večje skupine, ki jih je treba primerno pogostiti z domačimi dobrotami,« poudarja.

Seveda že dolgo ne zadostuje več, da sadjar sadje le pridela, znati ga mora tudi tržiti, prodajati in za nameček poskrbeti za vso ustrezno dokumentacijo pri vodenju kmetije. »Doslej je papirje vodila hči, ki zdaj z družino živi 50 kilometrov stran, in je to malce težje. S papirji je kar precej dela, zdaj zanje skrbi žena, a ji vse skupaj vzame veliko časa,« izpostavlja Marc. Življenje na kmetiji je resnično pestro, dela nikoli ne zmanjka. »Niti minute ne morem pustiti brez ustreznega nadzora piščancev, a tako je, če imaš na kmetiji živali. Zato jih imam ob hiši, saj lahko pride do katastrofe, če le za uro zmanjka elektrika,« dodaja. Pa vendar – kot priznava, nikoli ne obžaluje, da si je izbral takšno pot. »Lepo je delati na kmetiji in v naravi. Ni mi žal. Seveda ti mora ob strani stati cela družina, sicer se ne bi izšlo. Včasih je treba malce potrpeti in se marsičemu tudi odreči. A ni vse v denarju. Največje darilo je, da ljudje, ki pridejo na našo kmetijo, odhajajo zadovoljni. To je neprecenljivo«.

Tekst: Katja Željan

Foto: Katja Željan in osebni arhiv Viljema Marca