Vinski hrami v Vipavski dolini skrivajo najboljše, kar pridelajo domači vinogradniki in vinarji. Jesen, čas martinovanj in praznovanj vse do božiča, pa je priložnost, da te prelesti ponudijo obiskovalcem, ki vedno znova radovedno odkrivajo in okušajo pridelke, vino in hrano, ki ju rojeva vipavska zemlja. Letos so vinski hrami svoja vrata odprli že 22. jesen, mi pa smo se odločili preveriti, kaj so obiskovalcem ob tej priložnosti na prvo decembrsko soboto ponudili na Planini.

Katera je pravzaprav prepoznavna karakteristika prireditve na Planini? »Smo ena redkih vasi, kjer prireditev že od vsega začetka poteka v kleteh. Veliko vasi, ki so se odločile sodelovati v Vinskih hramih Vipavske doline med martinom in božičem, se je namreč odločilo, da dogodek pretvori v vinski festival, medtem ko si na Planini že vsega začetka trudimo ohraniti pristnost. Obiskovalci lahko tako vinarje obiščejo v njihovem domačem okolju in spoznajo, kje se vino 'zgodi'. Ker je Planina najbolj prepoznavna po pineli, želimo, da bi ta vinska sorta pridobila še večjo veljavo,« na naše vprašanje odgovarja Špela Štokelj s Posestva Štokelj, ki je leta 2014 postala tudi vinska kraljica Slovenije.

Število vinarjev, ki na prireditvi sodeluje, po njenih besedah na Planini vsako leto nekoliko variira, običajno pa se dogodku pridruži med osem in deset vinarjev. »Letos nas je je bilo osem. Glede na to, da smo imeli precej nesreče z vremenom, se je našemu vabilu na druženje odzvalo lepo število ljudi, okrog 200, kar je za obseg prireditve lepa številka. Pravzaprav smo prav letos našteli največ obiskovalcev od leta 2017, zato smo glede na vse okoliščine lahko zadovoljni. Naj poudarim, da zadnji dve leti prireditve Vinski hrami Vipavske doline zaradi epidemije covida ni bilo, poleg tega se je dogodek na letošnjo prvo decembrsko soboto sočasno odvijal še v Šmarjah, Zavinu in v spodnjem koncu Vipavske doline,« pojasnjuje sogovornica. Kot dodaja, je bilo letos na Planini precej novih obiskovalcev oziroma svežih obrazov, ki jih je očitno zanimalo, kakšna je vinska ponudba kraja.

Vsaj trije vzorci vin in tradicionalna domača kulinarika

Ker so Odprti hrami na Planini dogodek z lepo tradicijo, so v preteklih letih na njem našteli približno polovico domačinov, drugo polovico pa so sestavljali obiskovalci iz drugih krajev in regij. Letos je bila sestava gostov drugačna, saj so prednjačili obiskovalci iz Gorenjske, Dolenjske, Notranjske in Osrednje slovenske regije. Obiskovalci že vrsto let kupujejo degustacijske kozarce na informacijski točki, nato pa se prosto sprehajajo med planinskimi kletmi. Med njimi je organiziran prevoz, saj je Planina precej razpotegnjena vas. Logistika in organizacija sta na ta račun mogoče nekoliko oteženi, a odlična ponudba tukajšnjih vin to zagotovo odtehta. »Vinarji smo dogovorjeni, da gostom ponudimo najmanj tri vzorce naših vin, poudarek pa je na mladih, svežih vinih letošnjega letnika. Ker smo za predstavitev na Vinskih hramih Vipavske doline na vrsti pri zadnjih, je takšna ponudba že mogoča. Letos se je večina vinarjev odločila tudi za nekoliko bogatejšo kulinarično ponudbo. V hramih so gostje tako lahko pojedli kakšno toplo domačo jed, ki so jo pripravile tukajšnje gospodinje. Izbirati je bilo mogoče med joto s klobaso, točem, ješprenovo rižoto s panceto, polento z ocvirki …« našteva Špela Štokelj. In kako pomembno je za uspeh prireditve sodelovanje vinarjev? »Določena stopnja povezovanja je seveda nujna, strinjati se moramo s pravili igre in jim slediti. Zagotovo je dobro tudi, če znajo vinarji stopiti skupaj in narediti korak naprej. Kolegi vinarji s Slapa so nam lahko dober zgled, njihovi skupni projekti pa so brez dvoma dodana vrednost dogodka,« meni Špela Štokelj, ki priznava, da imajo na Planini v zadnjih letih pri izpeljavi prireditve veliko težav z vremenom, zato razmišljajo o tem, da bi dogodek terminsko umestili drugače. Kar pa se tiče (večjega) povezovanja vinarjev: po besedah sogovornice se prav zdaj na Planini zamenjujejo generacije vinarjev, mladi prevzemniki kmetij pa ima zagotovo več idej in želja po povezovanju in oblikovanju novosti kot generacije njihovih staršev in starih staršev.

Vinska kultura se povečuje, Vipavska dolina ni izjema

Ko beseda nanese na to, kako zahtevni so danes ljudje pri izbiri vin, nekdanja vinska kraljica pravi takole: »Vse več je ljudi, ki jih o vinu zanima nekaj več. Govorimo o dodatni, celostni ponudbi oziroma doživetju, ki sta nadgradnja klasičnih vinskih degustacij. Je pa na žalost odstotek takšnih ljudi še vedno majhen, čeprav se zadnja leta veča«. Ima Vipavska dolina s svojimi vini torej potencial, da se še bolj razvije? »Seveda, nedvomno, saj smo šele na začetku. V mislih imam predvsem promocijo in skupno trženje vipavskih vin, medtem ko je kakovost tukajšnjih vin že kar nekaj let nesporna,« odgovarja Špela Štokelj. Kot dodaja, bi morali v luči večje promocije vipavskih vin in skupnega trženja najprej dobiti strategijo celostnega razvoja regije oziroma Vipavske doline. »Ta mora priti od zgoraj, saj vinarji oziroma ponudniki vin ne moremo biti gonilo strateškega razvoja. Lahko smo le podpora, ki sledi celostni strategiji oziroma zgodbi,« meni. In kako kot odlična poznavalka vin in vinskega tržišča v Sloveniji ocenjuje prvih 22 let prireditve Vinskih hramov Vipavske doline med martinom in božičem? »Vinske hrame Vipavske doline gradi vsaka vas posebej. Tako se vas in njeni ponudniki sami odločijo, kakšna bosta koncept in ponudba dogodka. Mogoče ne bi bilo slabo, če bi koncept prireditve nekoliko poenotili ter malce razmislili o skupnih smernicah in cenovni politiki. Pa tudi o konceptu dogodka bi veljalo razmisliti ter ga mogoče malce osvežiti in prevetriti. Potrebe publike in naših potencialnih gostov so se namreč v zadnjih dveh desetletjih letih zelo spremenile, zato bi morali na spremenjene potrebe ustrezno odgovoriti«.