PRIJAVA // REGISTRACIJA
REPORTAŽA

TANJA IN MITJA IPAVEC, EKO KMETIJA IPAVEC

26. avgusta, 2021

Ekološka kmetija Ipavec, včasih so ji po domače rekli 'Pri Tonkovih', leži med šmarenskimi griči na Vipavskem že stoletja. Skozi čas se je večala in se leta 2012 ob podpori družine iz večinoma vinogradniške kmetije usmerila v ekološko zelenjadarstvo, sadjarstvo in govedorejo. »Dela in idej pri nas nikoli ne zmanjka. Urnika ni, ves čas živimo in delamo z zemljo, naravo in zrakom. Kaj je lahko lepšega, kot delati nekaj, pri čemer uživaš?« pravita Tanja in Mitja Ipavec, ki se na kmetiji usmerjata v celoletno pridelavo zdravih, lokalnih in pristnih živil, s čimer odgovarjata na potrebe trga po kakovostni hrani ter si hkrati prizadevata za spoštovanje in ohranjanje narave.

EKO zabojček, Kmetija Ipavec

Kot pravita Tanja in Mitja Ipavec, je bila odločitev za ekološko kmetovanje zelo enostavna, saj sta si želela pridelovati na naravi prijazen način in tako ponuditi zdrava, lokalna in pristna živila. Mitja, takrat mladi prevzemnik kmetije, je svoje znanje uporabil za izdelavo rastlinjakov, v katerih gojijo zelenjavo preko celega leta. Razne priključke in orodja je naredil kar sam. »Začeli smo s tržnico, nadaljevali z izdelavo spletne strani, spletne trgovine in enkrat tedenskega naročanja eko zabojčkov. Na kmetiji imamo registriranih več dopolnilnih dejavnosti, tudi zato, da v primeru viškov zelenjavo in sadje predelamo, a brez raznih konzervansov in aditivov, saj menimo, da so ti nepotrebni in škodljivi,« se strinjata sogovornika, ki jima dela in idej na kmetiji nikoli ne zmanjka. Kot opažata, se namreč povpraševanje po ekoloških pridelkih povečuje, čedalje več je kupcev, ki iščejo zdravo hrano. »Do nas prihajajo kupci iz cele Slovenije in italijanskega zamejstva oziroma vsi tisti, ki jim kakovostna hrana veliko pomeni. Ekološki certifikat je za našo kmetijo zelo pomemben, saj s tem našim kupcem zagotovimo, da so pridelki kakovostni, zdravi, bogati s hranilnimi snovmi, polnega okusa in pridelani na popolnoma naraven način v skladu z zelo strogimi predpisi ekološkega kmetovanja,« dodajata.

Domače še ni nujno tudi zdravo

Domače po njunem mnenju velikokrat ni nujno tudi zdravo. »Pomembno je vse, od zemlje, semena, gnojenja in obdelave. Sicer pa lahko vsakdo pristopi k ekološkemu kmetovanju, saj stroka nadzira neoporečnost izdelkov,« poudarjata Tanja in Mitja Ipavec. Prehod v ekološko kmetovanje je bil na njuni kmetiji postopen, za pridobitev certifikata sta namreč potrebni dve oziroma tri leta. »Prijaviti in podpisati je treba pogodbo pri enih od kontrolnih organizacij za certificiranje ekološkega kmetovanja. V primeru uporabe nedovoljenih sredstev se obdobje preusmeritve začne znova; če je kmetija že ekološka, pa izgubi certifikat,« pojasnjujeta. Čedalje bolj so ozaveščeni tudi kupci, ki si želijo vedeti, od kod prihaja zelenjava in kdo jo prideluje, želijo pa si tudi neposreden stik s pridelovalcem. »To postaja nova kakovost,« menita Tanja in Mitja Ipavec, ki sta to izkoristila z neposredno prodajo ekoloških pridelkov. Na tržišču je Eko kmetija Ipavec prisotna že vrsto let. Ob sobotah jih najdete v eko kotičku tržnice v Novi Gorici, med tednom pa si lahko potrošniki preko njihove spletne trgovine napolnijo zabojček po lastni izbiri. Slednjega je mogoče prevzeti na prevzemnem mestu v Novi Gorici ali na kmetiji v Šmarjah. »Trudimo se, da je ponudba pestra in sezonska, ampak velikokrat ne gre ravno po načrtih, še zlasti, ko narava pokaže svojo moč,« priznavata sogovornika.

Pomembno je vse, od zemlje, semena, gnojenja in obdelave.

Poklic kmeta je zelo kompleksen, povezovanja pa bi bilo lahko več

Na vprašanje, kako inovativna mora biti danes kmetija, da lahko preživi, odgovarjata, da je kmetijstvo v primerjavi s preteklostjo zelo drugačno ter da imajo v njem ključno mesto komunikacija, tehnologija, znanja in modernejša mehanizacija. »Pomembno vlogo v naši strategiji iskanja kupcev imata lokalna in ekološka pridelava ter neposredna prodaja. Delamo glede na zmožnost in veščine, ki smo jih razvili skozi leta. Usmerjamo se k potrebam trga, zdravi hrani in ohranjanju narave. Pomembno je, da se ne držimo starih vzorcev, odprti smo za nove ideje, preizkušamo, inoviramo. Ovir oziroma, bolje rečeno, sprememb ne smeš vzeti negativno, ampak jih je treba maksimalno pozitivno izkoristiti. Poklic kmeta je zelo kompleksen in zahteva veliko znanja. Leta nazaj nobeden od naju ni niti pomislil, da bova pristala ravno v kmetijstvu, saj je vsak delal v svoji stroki. Je pa res, da pridobljene izkušnje in osvojeno znanje vse skupaj veliko olajšajo,« se strinjata Tanja in Mitja Ipavec, ki hkrati opažata, da povezovanje kmetov - mogoče tudi zaradi slabih izkušenj v preteklosti - danes še vedno ni veliko. Je pa to po njunem mnenju ena izmed priložnosti za izboljšanje produktivnosti in konkurenčnosti predvsem malih kmetij. »Povezovanje in sodelovanje lahko izboljšata in povečata prepoznavnost, pripeljeta do novih prodajnih poti, olajšata delo. Želela bi si tudi, da bi bilo mladih, ki bi delali na kmetiji, v prihodnje čim več,« pravita. Čeprav sta si pot na tržišče utirala sama, ostajata odprta za nove priložnosti in povezovanja.

Sezona paradižnika na EKO kmetiji Ipavec, Šmarje

Kmetija je način življenja, delati je treba z veseljem

Pred pridelovalci ekološko pridelane hrane je nenazadnje še veliko izzivov, seveda tudi v luči čedalje bolj prisotnih podnebnih sprememb, ki zagotovo vplivajo na kmetovanje. »Z načinom življenja, ki ga živimo, vsak od nas prispeva svoj del. V zadnjih letih je vreme postalo resnično nepredvidljivo; samo letos sta nas presenetili spomladanska pozeba in nato suša, do konca leta pa se lahko zgodi še marsikaj. Ugodnejše so tudi razmere za razvoj obstoječih in novih bolezni ter raznih škodljivcev. To so izzivi, s katerimi se srečujemo verjetno vsi kmetovalci, saj se zamikajo datumi setve, kakovost in količina pridelane zelenjave in sadja, obdelava tal in še kaj se bi našlo. Če se hočeš uspešno prilagajati vsem tem spremembam, hkrati pa vsaj ohraniti enako produktivnost na kmetiji, je velik izziv. Ne preostane nam drugega, kot da se prilagodimo, sejemo in sadimo tiste sorte, ki uspevajo, pomagamo si z zajetji vode, namakalnimi sistemi, mrežami proti toči, rastlinjaki … Ampak vse to seveda ne gre čez noč. Kljub temu pa meniva, da z ekološkim načinom pridelave na nek način, čeprav malo, prispevava k ohranjanju narave. Lepo bi bilo, če bi bila cela vas ekološka«.

EKO kmetija Ipavec, Šmarje

Tanja in Mitja Ipavec sta hkrati prepričana, da je kmetija način življenja in da je na njej treba delati z veseljem. Načrtov imata še ogromno, a jih nameravata uresničevati korak za korakom. »Na kmetiji se osredotočamo na celoletno pridelavo ter na to, da bi za kupca in za nas pridelali le najboljše. Najin cilj je tudi širiti pokrite površine in nadgraditi že obstoječe rastlinjake. Če nam bo naklonjen kakšen razpis, bi rada modernizirala opremo in priključke, saj je trenutno veliko ročnega dela. Rada bi tudi postavila namakalne sisteme in senčenje, predvsem pa si na kmetiji želimo delati na kvaliteti zemlje, pripravi humusa in vzgoji močnih sadik. Želiva si, da bi bili razpisi za manjše kmetije dostopnejši,« skleneta sogovornika.

Govedoreja, EKO kmetija Ipavec

Besedilo: Katja Željan

Fotografije: Arhiv EKO Kmetija Ipavec

TRŽNICA NA BORJAČU © Vse pravice pridržane, 2021 | KOLOFON | Izdelava spletnega portala: Agencija Kodnes