»Ni dneva v letu, ki ne bi bil tako ali drugače povezan z vinom«

Vina Benčina so brez dvoma sinonim za vrhunska vina iz Vipavske doline. Za njimi stoji Dušan Benčina, vinar leta 2023 na ocenjevanju Vino Slovenija, ki skrbi za obdelavo kar 13 hektarjev vinogradniških površin s približno 55.000 trtami. Z napredno tehnologijo in estetsko urejenostjo vinogradov ter njegovih kleti je razvidno, da je vino v družini Benčina vrednota. To nenazadnje dokazuje kar 35 etiket vrhunskih vin, ki zadostijo še tako zahtevnim in petičnim gostom, pa tudi življenjska zgodba in filozofija glavnega protagonista te nadvse uspešne vinske zgodbe.

Dušan Benčina iz Lož je kmetijo prevzel že kot mladostnik in se v zgodnjih najstniških letih začel ukvarjati z vinogradništvom. »Moj oče je na žalost umrl zelo mlad, ko mi je bilo šele enajst let, prav na 13. obletnico poroke z mojo mamo. Ta je tako na kmetiji ostala sama z mano in dvema mlajšima sestrama. Kmetija že takrat, ko je živel še oče, ni ustvarjala kakšnega posebnega prihodka; v hramu je bilo vino za lastne potrebe, v hlevu pa še dva prašiča in dve kravi. S tem smo takrat životarili in treba se je bilo nekako znajti. Ko sem imel trinajst let, sem delavcem s Hrvaške, ki so gradili silos v Ajdovščini in bili nastanjeni v gradu Lože, začel nositi vino. Vsakemu vsak dan mogoče po pol litra, da so ga spili ob večerih. Tako sem začel malce služiti,« pove Dušan Benčina, ki je svoje prve trte zasadil pri trinajstih letih. Kot priznava, je bila to velika motivacija za naprej, čeprav se kmetija še dolgo ni povečevala, saj so bili vsi v službah. Po poroki s soprogo Danico je prišlo do združitve kmetije Benčinovih in dela kmetije, s katere je prišla njegova žena. »Nekaj posesti smo vzeli v najem, nekaj smo jih dokupili in danes smo pristali na 13 hektarjih s približno 55.000 trtami. Letos smo obnovili skoraj dva hektarja vinogradniških površin, s čimer sem nadvse zadovoljen. Pri 13 hektarjih vinogradov pač moraš vsako leto obnoviti vsaj pol hektarja, da se lahko vse skupaj vrti naprej,« pojasnjuje sogovornik.

Ni se učil iz lastnih napak, temveč raje sodeloval z najboljšimi

Kot poudarja, se v vinogradništvu in vinarstvu ni nikoli učil iz lastnih napak, temveč je raje sodeloval z najboljšimi strokovnjaki na obeh omenjenih področjih. »Veste, po izobrazbi nisem enolog. Sem se pa znašel v družbi vinskih strokovnjakov, ki so me sprejeli medse, zato jih seveda nisem želel razočarati. Vedno sem se zelo trudil v tej smeri in še danes sem v kontaktih s tistimi, ki so še živi. Tu moram omeniti že pokojna Slavico Šikovec in Dušana Terčelja, z Julijem Nemaničem in Miran Vodopivcem pa še vedno veliko debatiram o vinu. Če se greš vinogradništvo, moraš spoštovati nekatera pravila. Prvič, v hramu mora biti vedno zagotovljena čistoča. Drugič, vse, kar lahko narediš danes, ni treba odlašati na jutri. In tretjič, stremeti je treba k temu, da prideš do kar najbolj kakovostnih vin,« izpostavlja Dušan Benčina. Na vprašanje, ali trta dopušča tudi kakšno manjšo napako, odgovarja pritrdilno. »A je treba takšno napako popraviti čim prej,« dodaja. »Sam imam srečo, da mi ni bilo treba nikoli kaj veliko popravljati, zato je 90 odstotkov vina iz naših kleti vrhunskega,« pristavi. Kot ugotavlja, večina vinogradnikov danes ni usmerjenih v pridelavo vrhunskega vina, saj je z njim preveč dela. A pri Benčinovih takšna filozofija očitno ne gre skozi, saj že dolgo prisegajo na vino najvišje kakovosti, zato je že grozdje v njihovih vinogradih primerno za vrhunsko vino. »To pa je šele prva stopnička na poti do vrhunskega vina, ki ga moraš še narediti,« meni Dušan Benčina. Hkrati opozarja, da ima kategorija kakovostnih vin zelo velik razpon, od ocene 16 do 18. Vino tako lahko prejme oceno 16,1 in je že označeno kot kakovostno, lahko pa se ponaša z oceno 18 in je skoraj vrhunsko, čeprav to na etiketi še ni«.

Ljudje so za vrhunsko vino pripravljeni odšteti tudi nekoliko več

Pa kupci opazijo to razliko? »Kupci niso tako zelo ozaveščeni. Zato vsaki skupini, ki obišče našo kmetijo, to razložim. Kupec, ki izbira vino, seveda pogleda etiketo, potem pa primerja tudi cene. Za vrhunsko vino je seveda treba odšteti kakšen evro ali dva več, a so ljudje to pripravljeni storiti,« ugotavlja Dušan Benčina, ki je tudi sommelier in vitez vina. »Na vinotočih so cene vina izredno nizke. A tisti, ki prodaja vino po izredno nizkih cenah, ga ne bo dolgo prodajal, saj na ta način ne bo pokril stroškov s prodajo, prav tako pa tudi ne ne bo mogel obnavljati vinogradov. Kupce je zato treba ves čas ozaveščati o kvaliteti in o trudu, ki ga vložiš v svoj proizvod,« je trdno prepričan sogovornik. Pogovor in svetovanje o izbiri vina sta po njegovih izkušnjah izredno pomembna. Zato svojim kupcem vedno pomaga s priporočilom, katero vino izbrati, čeprav je po drugi strani tudi res, da se obiskovalci kleti Benčinovih po vodenih degustacijah velikokrat kar sami odločijo, katero vino bodo odnesli domov. In z dovolj širokim vinskim izborom na kmetiji res ni težav, saj se lahko pohvalijo s kar 35 etiketami vrhunskega vina. Med njimi je seveda zelo široka paleta različnih vzorcev prav za vsako priložnost. Naj dodamo, da v vinogradih Dušana Benčine dve tretjini predstavljajo bele sorte, med katerimi je največ sauvignona, sledijo rumeni muškat, chardonnay in zelen, med rdečimi sortami pa najdemo modri pinot, barbero, refošk, cabernet sauvignon in merlot.

Za vsako vino poskrbi kot za lastne otroke

Ko ga pobaram, ali ima v tem pestrem naboru tudi svojega vinskega ljubljenčka, je odgovor nedvoumen. »Imam rad prav vsa vina, vsa so namreč moja. In za vsako svoje vino poskrbim kot za lastne otroke. Mogoče bi izpostavil sauvignon, čigar prednost je v njegovi svežini in eleganci, pa chardonnay ter katero od rdečih sort. Vsa naša vina so sortna, sorte so 100-odstotno čiste, kar tudi navdušuje ljudi, ki nas obiščejo. Na ta račun lahko resnično opaziš razlike med vini. Niso namreč vsa vina enaka, tudi če gre za isto sorto. Pri nas boste tako hitro zaznali razliko med različnimi sauvignoni, kar je odvisno tudi tega, iz katerega vinograda prihajajo,« zatrjuje Benčina. Povedano še nekoliko drugače: vsaka sorta je vinificirana posebej, tudi glede na njihove lege. Seveda je skoraj odveč poudarjati, da je na kmetiji vedno veliko dela. »Res ne mine dan, ko bi počival; ni namreč dneva v letu, ki ne bi bil tako ali drugače povezan z vinom,« priznava vinar leta 2023. In kdo mu pri tem priskoči na pomoč? V glavnem so to člani družine, ob večjih delih, kakršna je trgatev, pa lahko vedno računa na prijatelje in znance. »Nanje se popolnoma zanesem, sploh ni treba, da jih nadziram,« poudarja. Z laskavim nazivom vinarja leta 2023, ki je v Lože prišel na ocenjevanju Vino Slovenija, se je prodaja vin Benčina povečala za tretjino. Sem je treba seveda prišteti še sadove vloženega truda v promocijo vin. »Veliko hodim po raznih sejmih, da me čim več ljudi spozna, doma pripravljamo tudi promocijske degustacije, ki so dobro obiskane, tu pa je še vinska fontana, ki je tudi naša posebnost,« razloži.

Penine so poimenovane po vnukih

In če smo že pri posebnostih – pri Benčinovih vino pridelujejo tudi v amforah. Vse bolj namreč prisegajo na penine – imajo kar štiri različne - , medtem ko so buteljčna vina razdeljena v tri kakovostne linije. Čisto na vrhu so vina, ki jih pridelajo v amforah. Tri od štirih penin so pridelane po metodi charmat, ena pa po klasični metodi s sekundarnim vrenjem v steklenici. »Nagrajena penina ren je pridelana iz sauvignona in je poimenovana po vnuku Reneju, po Marku je imenovan rose, pridelan iz modrega pinota, letos se nam je pridružil še vnuk Maj, tako da mi ni preostalo drugega, kot da pridelam še eno penino – tokrat iz barbere,« je ponosen gospodar kmetije. Ob vsem povedanem seveda ne preseneča, da se pri Benčinovih radi ustavljajo ljubitelji odličnih vin. Za slednja se namreč po ugotovitvah Dušana Benčine navdušuje čedalje več ljudi, tudi mladih in tujcev. Med gosti kmetije so bili celo ameriški vojaki iz Aviana, pa turisti iz Indije, Amerike, Kanade, Nove Zelandije in celo mrzle Aljaske. In kaj jih pri Benčinovih najbolj navduši? »Zagotovo naš pristop pri degustaciji vin, kjer jim želimo tudi povedati čim več o naši kmetiji in naših vinih,« priznava Dušan Benčina, ki je svojemu poslanstvu resnično predan. »Delam z veseljem, poleg tega pa od tega tudi živimo,« strne svoje vodilo.

Zaskrbljen nad prihodnostjo slovenskega vinogradništva

In kako gleda na podatek, da smo letos v Sloveniji pridelali najmanj vina po letu 1961? »Letos je bila letina zelo slaba. Že lani nam jo je zagodla toča, zaradi česar je bil pridelek skromen, letošnje leto pa je bilo zaradi neugodnih vremenskih razmer še slabše. Spomladi, ko so se grozdni nastavki razvijali, je bilo polno dežja, poleti je trto pestila vročina, grozdje pa ni rodilo. Zato tudi vina letos niso idealna,« ugotavlja. Skrbi pa ga tudi zmanjševanje vinogradniških površin v državi, čemur smo priče že zadnjih dvajset let. »Po številu obdelanih vinogradniških površin smo v tem trenutku tako nizko, da ima Slovenija v vinogradništvu slabo prihodnost,« ocenjuje. In kaj temu botruje? »Problem je v ljudeh. Mladi, ki vidijo matematiko, največkrat dvignejo roke. Mi starejši smo še malo drugačna generacija, saj smo zaljubljeni v delo. Mladi pa najprej izračunajo, ali se jim nekaj splača ali ne. Najbrž je lažje imeti stalno službo z osemurnim delavnikom in prostimi konci tedna, a v vinogradništvu počitka ni. Delati moraš vsak dan, praktično 365 dni v letu«.