Polovičarstva v vinogradništvu ni več, zelo dobro moraš vedeti, kaj počneš

Pri Ušajevih v Črničah pridelujejo naravna vina, predvsem bele sorte. Med njimi sta glavni malvazija in rebula, poznani pa so tudi po odličnih rdečih vinih, kot sta merlot in cabernet sauvignon. Vina Ussai, ki jih ustvarjajo oče Stojan in njegova sinova Davorin in Klemen, nastajajo skladno s tradicijo, z malo enološkimi posegi in z veliko skrbnosti. Ne preseneča, da redno prejemajo pohvale na številnih predstavitvah, v člankih in na tekmovanjih.

S kmetijstvom so se ukvarjali že predniki danes nadvse uspešne vinogradniške kmetije, ki so pred drugo svetovno vojno kupili hišo v Črničah. Na Ravnah nad Črničami so imeli celo manjšo trgovinico in v njej prodajali vse, kar so pridelali doma. Takrat so bile kmetije večinoma mešane in predvsem samooskrbne. Kakorkoli že, Ušajevi so vedno imeli doma tudi vino. Ta tradicija se je seveda nadaljevala tudi v poznejših desetletjih, ko so se preselili v Črniče. Svoje grozdje so takrat prodajali tudi Kmetijski zadrugi v Vipavi. Ko se je razmere v zadrugi za pridelovalce poslabšale, so začeli počasi razmišljati o tem, da bi celoten pridelek grozdja pustili doma in iz njega pridelovali lastno vino. Tako so najprej ponujali odprta vina, zatem pa je dozorela odločitev, da bodo vina stekleničili. »Prvič smo se z etiketo, ki jo uporabljamo zdaj, predstavili leta 2008. Danes smo izključno vinogradniška kmetija, saj obdelujemo kar osem hektarjev vinogradov. To je za obdelovanje kar velika površina,« priznava Davorin Ušaj. Še zlasti zato, ker so vinogradi, ki so v lasti družine, zelo raztreseni naokrog. Najbolj vzhodno od njihove kmetije se nahaja vinograd blizu Batuj, sledijo mu vinogradi v okolici Črnič, nekatere je mogoče najti severovzhodno od Vogrščka in v okolici Oseka, najbolj zahodno pa se nahaja vinograd pred Šempasom. »Pri trgatvi je takšna razpršenost kar malce zoprna. Po drugi strani pa ti toča tako ne uniči vsega pridelka,« izpostavlja sogovornik.

Najbolj jih predstavlja malvazija

V vinogradih, ki jih obdelujejo Ušajevi, je več belih sort, med katerimi prednjačita malvazija in rebula, poleg tega pa pridelujejo tudi chardonnay, beli pinot in sauvignon. Med rdečimi sortami izstopata merlot in cabernet sauvignon, ki so jima v zadnjem času dodali še sorti shiraz in malce barbere. Na vprašanje, katera sorta najbolj predstavlja kmetijo, Davorin Ušaj brez pomislekov odgovori, da je to nedvomno malvazija. »In to že ves čas. Gre namreč za izjemno hvaležno grozdje, iz katerega nastajajo tako sveža kot macerirana vina, pa tudi penina. In če se morebiti sprašujete, kako pri Ušajevih nastaja macerirana malvazija, naj povemo, da grozdje repkajo, jagode pa gredo nato v velike kadi, kjer steče spontana fermentacija. Po osmih dneh maceracije sledi stisk in pretok v velike sode. Vino v njih redno mešajo, zadnji pretok pa je v inox posode. Ko se vino umiri, sledil stekleničenje brez filtriranja. Vino nato zori v steklenicah, po skorajda petih letih pa zaživi med ljubitelji. V kozarcu je kristalno, polne in odsevne zlato rumene barve. Kot še pove Davorin Ušaj, je največja posebnost njihovih vin brez dvoma polnost okusa, zaradi česar se praviloma odločajo za pozno trgatev.

In kdo so kupci njihovih vin? »Kupci prihajajo iz celo Slovenije. Poskušamo se čim bolj držati tega, da se naša vina dobijo po restavracijah in vinotekah. Imeli smo tudi nekaj izvoza vin, najbolj na Japonsko in v Ameriko, kjer pa zdaj nastajajo težave zaradi novih omejitev in carin. Tako vina izvažamo v evropske države, med drugim tudi Italijo, in na Japonsko,« odgovarja sogovornik. Po obdobju epidemije covida so se po njegovih ugotovitvah razmere na vinskem tržišču na novo premešale. »Prišli so novi vinarji in bilo si je treba boriti za svoj prostor na slovenskem trgu. Stalno je treba biti na preži in korak pred drugimi, pa te še vedno lahko kdo prehiti,« ocenjuje Davorin Ušaj. »Je pa vseeno nekoliko lažje, če te kupci poznajo in veš, na katera vrata je treba potrkati in s kom govoriti,« dodaja. Kot ugotavlja, danes v vinogradništvu in vinarstvu polovičarstva ni več. »Zelo dobro moraš vedeti, kaj počneš. Tudi kmetija mora biti zelo inovativna, da lahko preživi. Vinogradnik mora biti danes agronom in enolog, nazadnje pa mora dobro obvladati še marketing in poznati socialna omrežja. Ni več tako, kot je bilo včasih. Danes moraš biti pravi 'multipraktik', poznati zakonodajo, vedeti moraš, kje poiskati kupca in kako se z njim obnašati. Za povrh pa moraš vedno iskati še potrditve v obliki priznanj in nagrad za svoje vino,« meni.

Tisti, ki dobro vino cenijo, bodo zanj tudi več plačali

Ušajevi svoja vina tako redno pošiljajo na ocenjevanje Decanter. Gre za najstarejšo in vodilno svetovno potrošniško vinsko publikacijo iz Združenega kraljestva, ki s strokovnimi prispevki o vinu povezuje ljubitelje vina v več kot sto različnih državah po svetu, obenem pa pripravlja tudi ocenjevanje Decanter World Wine Awards, ki velja za največje in najvplivnejše vinsko ocenjevanje na svetu. »Naša vina na tem tekmovanju vedno prejmejo nagrade, na kar smo seveda zelo ponosni. Hkrati pa je to ocenjevanje dober pokazatelj, kakšna je kakovost naših vin,« razloži sogovornik. Na vprašanje, na katero nagrado je osebno najbolj ponosen, odgovarja, da mu prav vsaka veliko pomeni, saj je v vsako treba vložiti ogromno truda. »Pri nastajanju vin gre največkrat za to, da si zamisliš vino, ki bi ga rad imel. Včasih je kakšno vino težko 'ukrotiti', ko pa enkrat najdeš pot, kako se vino pridela do tistega, kar od njega pričakuješ in želiš, je vse veliko lažje. Včasih se v ta proces prikrade tudi kakšna napaka, a vseeno delamo vse na tem, da obdržimo svoj slog, prepoznavnost in filozofijo nastajanja vin,« poudarja Davorin Ušaj.

Je slovenski kupec pripravljen odšteti nekoliko več denarja za dobra vina? »Mislim, da je. Sicer je odstotek kupcev, ki zna prepoznati dobro vino, še vedno relativno majhen, a tistim, ki to znajo, ni nikoli težko plačati tudi precej več za res kakovostno vino. Iz izkušenj lahko zatrdim, da bodo tisti, ki hočejo nekaj več, za to pripravljeni tudi plačati,« se glasi ugotovitev Davorina Ušaja, ki se z vinogradništvom ukvarja ob redni službi in mlajših otrocih. Pa ima dan dovolj ur za vse obveznosti? »Postaviti je treba prioritete. Zame je v tem trenutku prioriteta družina,« priznava. Kljub temu ne skriva, da mu je veliko veselje tudi ukvarjanje z vinogradništvom in vinarstvom. »O večanju vinogradniških površin v tem trenutku ne razmišljamo, saj se mi včasih zdi, da jih je celo preveč. Če hočeš vino prodajati, moraš seveda tudi obnavljati vinograde. Skupaj z bratom Klemnom zdaj ustvarjava vina z očetom Stojanom, skupaj pa se bomo tudi odločili, kako bomo dejavnost razvijali v prihodnje. Veselje do ustvarjanja vin pa brez dvoma imamo,« sklene.