»Največja zahvala za ves trud in motivacija za naprej so pohvale kupcev«

Na kmetiji Orel v Šmarjah so bile živali že od nekdaj prisotne, vendar jih je bilo malo. Imeli so jih namreč le zase, da so imeli svoje meso in mleko. Poleg tega pa so tudi kakšno žival občasno prodali, da so lahko preživeli. Danes je drugače: čreda trenutno šteje okrog 60 ovc, letno pa predelajo okrog 10.000 litrov mleka. Poleg odličnih sirov izdelujejo tudi ovčjo albuminsko skuto, zadnje čase pa prodajo tudi več surovega mleka, saj so kupci prepoznali njegovo dragoceno vrednost.

»Moj oče se je z ovčerejo začel ukvarjati pred približno 40 leti. Takrat je imel ovce mesne pasme in je jagnjeta prodajal. A takrat jagnjetina ni bila tako poznana in cenjena, kot je sedaj, zato je imel kar velike probleme, da je jagnjeta oziroma jagnječje meso sploh prodal. Kasneje je nabavil ovce mlečne pasme in jih začel voziti na sezonsko pašo na Bovško, natančneje na planino Loška Koritnica. Tam je potekala skupinska paša z ostalimi rejci, ki so bili večinoma domačini. Trajala je nekje od maja do septembra. Skozi leta je začel razmišljati, da bi doma sam postavil sirarno in tako ovc ne bi več vozil na Bovško. Počasi se je na kmetiji začelo graditi poslopje, kjer so uredili sirarno, ki zdaj vključuje prostor, kjer se izdeluje sir, zorilnico ter prodajni prostor. Leta 2007 je oče tako prvo leto ostal doma z ovcami in začel sam izdelovati sir, s sirarstvom pa je hotel podaljšati sezono molže in izdelovanja sira. Ta zdaj poteka od aprila do decembra,« pravi Matevž Orel, ki je leta 2016 postal mladi prevzemnik kmetije in se na njej tudi zaposlil. Očetu je skozi leta pomagal, na začetku sicer nekoliko manj, ker je takrat še študiral v Ljubljani. Danes je diplomirani inženir kmetijstva-živinoreje. »Oče je sedaj že v pokoju, mama tudi, vendar oba še vedno ogromno naredita, brez njiju namreč vsega ne bi zmogel sam peljati. Tudi vse zasluge, da je naša kmetija na takšni ravni, kot je, gredo prav njima, še posebno očetu. On je opravil najtežje delo, jaz ga zdaj samo nadaljujem,« meni sogovornik.

S križanjem do večje mlečnosti pri ovcah

Čreda na kmetiji Orlovih trenutno šteje okrog 60 ovc. Nekaj jih je še čiste bovške pasme, večinoma pa so vse bovške, križane z vzhodno-frizijsko pasmo. Vzhodno-frizijska pasma je ena najbolj mlečnih pasem na svetu, izhaja namreč iz Nemčije. »Križanje s to pasmo prinese večjo mlečnost pri ovcah, je pa seveda reja te križane pasme ovc bolj zahtevna, saj je treba vložiti več truda, če hočeš imeti zdrave živali in mlečnost na visokem nivoju,« priznava Matevž Orel. Poleg tega imajo na kmetiji še nekaj goveda slovenske avtohtone pasme cikasto govedo ter manjši vinograd. Kmetija sicer obsega dobrih 16 hektarjev kmetijskih površin, letno pa na njej predelajo okrog 10.000 litrov mleka. Svoje izdelke tržijo pod blagovno znamko Ovčji mlečni izdelki z Vipavskih Brgov. »Brgov zato, ker se grič, na katerem se ovce večino časa pasejo, imenuje Brge,« pojasnjuje gospodar kmetije. Iz surovega polnomastnega mleka izdelujejo ovčji trdi sir. Ta nastaja v bakrenem kotlu, po stari bovški metodi. Sir nima nobenih dodatkov, je popolnoma naraven, dodana sta mu le sirišče ter kultura. Siri na kmetiji zorijo v lastni zorilnici, na lesenih policah, obračajo ga dvakrat dnevno. Zorijo ga v povprečju štiri mesece, seveda pa je mogoče dobiti tudi bolj zorjenega. Za sir so leta 2023 na Dobrotah slovenskih kmetij dobili zlato priznanje. Poleg tega izdelujejo še ovčjo albuminsko skuto, ki jo imenujejo tudi sirarska skuta, saj je ta skuta narejena po nekoliko drugačnem postopku. »Obstajata namreč dve vrsti skute. Tista običajna, ki jo prodajajo v trgovinah, je po sestavi pravzaprav sir z veliko vode, saj jo sestavlja kazein. Albuminsko skuto pa sestavljajo sirotkine beljakovine, zato jo nekateri imenujejo pravi beljakovinski biser. Vsebuje najkakovostnejše, lahko prebavljive beljakovine (albumini, globulini), kar jih lahko dobimo s hrano. Blagodejno učinkuje na prebavila in je krepčilna hrana, varuje in krepi pa tudi naš imunski sistem. Izdelana je namreč iz sirotke, ki ostane v kotlu, potem, ko vzamemo sir ven. S sirom izstopi iz sirotke ves kazein ter večina mlečne maščobe, zato je ta skuta skoraj brez maščob,« razloži Matevž Orel. Je prijetno sladkega okusa, saj je narejena iz sladke sirotke. Uporablja se jo lahko kot samostojno jed ali pa za pripravo drugih raznovrstnih jedi, na primer namazov in zavitkov. Tudi za skuto so leta 2023 na Dobrotah slovenskih kmetij dobili zlato priznanje

V bližnji prihodnosti tudi izdelava ovčjih jogurtov

Na kmetiji nameravajo v bližnji prihodnosti začeti še z izdelovanjem ovčjih jogurtov. Zadnje čase sicer prodajo tudi več surovega mleka, saj so kupci očitno prepoznali njegovo dragoceno vrednost. »Naše izdelke dela prepoznavne predvsem pristno naravno okolje, kjer se živali gibljejo po pašnikih skozi celo leto, razen v zimskih mesecih, ko so v hlevu, kjer pa imajo tudi izpust. Poleg tega se lahko glede na velikost črede posvetimo vsaki živali posebej. Ker je sir izdelan iz surovega mleka, je tako še bolj edinstven, v njem se ohranjajo naravne sestavine, ki so v mleku. Izdelki iz surovega mleka so namreč vedno bolj cenjeni,« je prepričan Matevž Orel. Kot dodaja, svoje izdelke prodajajo na domu, vsako drugo soboto v mesecu so prisotni na kmečki tržnici v Ajdovščini, njihove proizvode prodajajo tudi manjše trgovine in zadruge. Med njimi naj izpostavimo Agrario Koper, zadrugo Tolmin (Nova Gorica in Brda), mesnico in trgovino Tošč, trgovino Zajček v Kopru in Sadni vrt Mengeš. Poleg tega dostavljajo izdelke tudi več kmečkim turizmom ter gostincem, kot sta, denimo, restavracija Noe v Volčji Dragi ter bistro Grad Štanjel. Občasno prodajajo tudi na različnih prireditvah. »Povpraševanje je zaenkrat odlično, izdelke prodamo brez težav, sir nam celo nekoliko zmanjkuje. Ljudje dajejo počasi več pomena zdravi, lokalno pridelani hrani, ki jim je dostopna v bližini in je nepredstavljivo boljše kakovosti in okusa. Zato so pripravljeni tudi več plačati,« ocenjuje sogovornik.

In kako inovativna mora biti danes kmetija, da lahko preživi? »Veliko časa in truda vzame človeku, da naredi kakovosten izdelek, prav tako veliko časa pa je potrebnega, da svoje izdelke spraviš v promet. Še vedno sem mnenja, da velja rek, da se dober izdelek sam trži. Tudi sami opažamo, da prihajajo k nam kupci, ki so izvedeli za nas od nekoga drugega, ki je že naša redna stranka. To nas zelo veseli. Dobra reklama se tako širi okrog ljudi. Sicer pa mora biti kmet danes sposoben na zelo veliko področjih, če hoče biti uspešen. Zelo pomembno se mi tudi zdi, da si do vseh strank prijazen, ustrežljiv in vesten,« meni Matevž Orel. Na njegovi kmetiji so načrti trenutno usmerjeni v izgradnjo novega kmetijskega objekta, saj jim že nekoliko primanjkuje prostora. »Namenjen bo predvsem za kmetijsko mehanizacijo in spravilo bal sena. V enem delu pa bodo čez zimo tudi ovce. Proizvodnje in števila živali pa zaenkrat nimamo namena povečevati, saj smo mnenja, da je predvsem treba delati na konstantni kvaliteti in ne kvantiteti. Želimo si, da bi kupce še naprej razveseljevali z odličnimi izdelki, saj je za nekoga, kot smo mi, največja zahvala za ves trud in tudi motivacija za naprej to, da dobiš pohvale kupcev«.